Podobnosti med Osončje in Planet
Osončje in Planet še 44 stvari v skupni (v Unijapedija): Asteroid, Astronomija, Cerera (pritlikavi planet), Deimos (luna), Energija, Erida (pritlikavi planet), Fizika, Fobos (luna), Haron (luna), Jedrsko zlivanje, Jupiter, Komet, Kroženje, Luna, Mars, Mednarodna astronomska zveza, Medzvezdna snov, Meglica, Merkur, Naravni satelit, NASA, Naseljivi planet, Nature, Neptun, Planet X, Planetezimal, Planetoid, Plinasti orjak, Pluton, Pritlikavi planet, ..., Saturn, Sončev veter, Sonce, Tir, Titan (luna), Uran (planet), Venera, Vulkan (domnevni planet), Vzvratno gibanje, Zemlja, Zvezda, 20000 Varuna, 50000 Kvaoar, 90377 Sedna. Razširi indeks (14 več) »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Asteroid in Osončje · Asteroid in Planet ·
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Osončje · Astronomija in Planet ·
Cerera (pritlikavi planet)
Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.
Cerera (pritlikavi planet) in Osončje · Cerera (pritlikavi planet) in Planet ·
Deimos (luna)
Déimos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov.
Deimos (luna) in Osončje · Deimos (luna) in Planet ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Osončje · Energija in Planet ·
Erida (pritlikavi planet)
Êrida (tudi 136199 Erida, prej začasno imenovana Ksena) (Éris; simbol), je najmasivnejši znani pritlikavi planet v Osončju. Odkrili so jo 21. oktobra 2003. Kot čezneptunsko telo (TNO) kroži okrog Sonca v območju Vesolja, imenovanem razpršeni disk, in jo spremlja vsaj en naravni satelit, Disnomija. Trenutno sta Erida in Disnomija najbolj oddaljeni poznani telesi v Sončevem sistemu. Mike Brown je aprila 2006 sporočil, da ima po meritvah vesoljskega teleskopa Hubble Erida premer okrog 2326 km, kar je rahlo manj od premera Plutona. Telo je poimenovano po grški boginji prepira in nesloge Eridi, deloma zaradi zmede, ki se je pojavila v astronomski skupnosti zaradi razprave o njegovi naravi.
Erida (pritlikavi planet) in Osončje · Erida (pritlikavi planet) in Planet ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Osončje · Fizika in Planet ·
Fobos (luna)
Fóbos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov in je večji od Deimosa.
Fobos (luna) in Osončje · Fobos (luna) in Planet ·
Haron (luna)
Háron (Háron - kruti sijaj) je Plutonov največji doslej odkriti naravni satelit.
Haron (luna) in Osončje · Haron (luna) in Planet ·
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Jedrsko zlivanje in Osončje · Jedrsko zlivanje in Planet ·
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Jupiter in Osončje · Jupiter in Planet ·
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Komet in Osončje · Komet in Planet ·
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Kroženje in Osončje · Kroženje in Planet ·
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Luna in Osončje · Luna in Planet ·
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Mars in Osončje · Mars in Planet ·
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Mednarodna astronomska zveza in Osončje · Mednarodna astronomska zveza in Planet ·
Medzvezdna snov
2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.
Medzvezdna snov in Osončje · Medzvezdna snov in Planet ·
Meglica
HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.
Meglica in Osončje · Meglica in Planet ·
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Merkur in Osončje · Merkur in Planet ·
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Naravni satelit in Osončje · Naravni satelit in Planet ·
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
NASA in Osončje · NASA in Planet ·
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Naseljivi planet in Osončje · Naseljivi planet in Planet ·
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Nature in Osončje · Nature in Planet ·
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Neptun in Osončje · Neptun in Planet ·
Planet X
Planet X je domnevni planet za Plutonom.
Osončje in Planet X · Planet in Planet X ·
Planetezimal
Planetezimal je astronomsko telo, ki kroži na orbiti okrog protozvezde.
Osončje in Planetezimal · Planet in Planetezimal ·
Planetoid
Planetoid (podoben planetu) se nanaša na majhna nebesna telesa z določenimi lastnostmi planetov ali pritlikavih planetov.
Osončje in Planetoid · Planet in Planetoid ·
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Osončje in Plinasti orjak · Planet in Plinasti orjak ·
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Osončje in Pluton · Planet in Pluton ·
Pritlikavi planet
Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.
Osončje in Pritlikavi planet · Planet in Pritlikavi planet ·
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Osončje in Saturn · Planet in Saturn ·
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Osončje in Sončev veter · Planet in Sončev veter ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Osončje in Sonce · Planet in Sonce ·
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Osončje in Tir · Planet in Tir ·
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Osončje in Titan (luna) · Planet in Titan (luna) ·
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Osončje in Uran (planet) · Planet in Uran (planet) ·
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Osončje in Venera · Planet in Venera ·
Vulkan (domnevni planet)
Vulkán je bil majhen domnevni planet, ki naj bi obstajal na tiru med Merkurjem in Soncem.
Osončje in Vulkan (domnevni planet) · Planet in Vulkan (domnevni planet) ·
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Osončje in Vzvratno gibanje · Planet in Vzvratno gibanje ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Osončje in Zemlja · Planet in Zemlja ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Osončje in Zvezda · Planet in Zvezda ·
20000 Varuna
right 20000 Varuna (simbol) je veliko čezneptunsko telo v Kuiperjevem pasu s krogelnim premerom okoli 900 (+125/-145) km in je tako malo manjše od Plutonove lune Haron s premerom 1.270 km.
20000 Varuna in Osončje · 20000 Varuna in Planet ·
50000 Kvaoar
50000 Kvaoar (Quaoar) je čezneptunsko telo v Kuiperjevem pasu.
50000 Kvaoar in Osončje · 50000 Kvaoar in Planet ·
90377 Sedna
90377 Sedna (tudi samo Sedna; simbol) je čezneptunsko telo, odkrito 14.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Osončje in Planet imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Osončje in Planet
Primerjava med Osončje in Planet
Osončje 202 odnose, medtem ko je Planet 76. Saj imajo skupno 44, indeks Jaccard je 15.83% = 44 / (202 + 76).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Osončje in Planet. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: