Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Inkandescenca

Index Inkandescenca

oranžno svetlobo, je značilen zgled inkandescence. Inkandescénca (iz latinske besede incandescere – žareti, zažareti) je pojav, pri katerem vroče telo oddaja vidno svetlobo zaradi visoke temperature.

43 odnosi: Atom, Barva, Bela, Celzijeva temperaturna lestvica, Cirkonij, Draperjeva točka, Električni upor, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Fotoaparat, Foton, Gorenje (kemija), Infrardeče valovanje, Isaac Newton, Karbid, Kemijska reakcija, Kinetična energija, Kisik, Latinščina, Magnezij, Modra, Naboj (orožje), Nitrat, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ogljikov monoksid, Oko, Oranžna, Parni tlak, Pirotehnika, Rdeča, Rumena, Stefan-Boltzmannov zakon, Sveča, Svetilnost, Tališče, Telo (fizika), Temperatura, Trdnina, Vidni spekter, Voda, Vodik, Volfram.

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Inkandescenca in Atom · Poglej več »

Barva

Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.

Novo!!: Inkandescenca in Barva · Poglej več »

Bela

Béla je barva (natančneje vsebuje vse barve barvnega spektra; včasih jo opišejo kot akromatično barvo – črna je po drugi strani odsotnost vsake barve) z visoko svetlostjo in ničelno nasičenostjo in brez barvnega tona (hue).

Novo!!: Inkandescenca in Bela · Poglej več »

Celzijeva temperaturna lestvica

Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.

Novo!!: Inkandescenca in Celzijeva temperaturna lestvica · Poglej več »

Cirkonij

Cirkónij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zr in atomsko število 40.

Novo!!: Inkandescenca in Cirkonij · Poglej več »

Draperjeva točka

kovinske palice. Draperjeva točka je približna temperatura, pri kateri skoraj vse trdnine oddajajo vidno svetlobo zaradi sevanja črnega telesa.

Novo!!: Inkandescenca in Draperjeva točka · Poglej več »

Električni upor

Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.

Novo!!: Inkandescenca in Električni upor · Poglej več »

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Novo!!: Inkandescenca in Elektromagnetno valovanje · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Novo!!: Inkandescenca in Elektron · Poglej več »

Fotoaparat

Fótoaparát (okrajšava za fotográfski aparát) ali fotográfska kámera (okrajšano kámera, iz angleškega izraza camera), je naprava za zajemanje svetlobe, ki ima na enem koncu objektiv za ustvarjanje svetlobne slike, na nasprotnem pa enoto za njeno shranjevanje.

Novo!!: Inkandescenca in Fotoaparat · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Novo!!: Inkandescenca in Foton · Poglej več »

Gorenje (kemija)

Gorenje je eksotermna kemijska reakcija med gorivom in oksidacijskim sredstvom, v večini primerov je to kisik iz zraka.

Novo!!: Inkandescenca in Gorenje (kemija) · Poglej več »

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Novo!!: Inkandescenca in Infrardeče valovanje · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Novo!!: Inkandescenca in Isaac Newton · Poglej več »

Karbid

Kalcijev karbid v kosih Karbídi so binarne spojine ogljika s kovinami ali z nekaterimi polkovinami (bor, silicij).

Novo!!: Inkandescenca in Karbid · Poglej več »

Kemijska reakcija

Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Novo!!: Inkandescenca in Kemijska reakcija · Poglej več »

Kinetična energija

Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.

Novo!!: Inkandescenca in Kinetična energija · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Novo!!: Inkandescenca in Kisik · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: Inkandescenca in Latinščina · Poglej več »

Magnezij

Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.

Novo!!: Inkandescenca in Magnezij · Poglej več »

Modra

Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).

Novo!!: Inkandescenca in Modra · Poglej več »

Naboj (orožje)

Shema prebojnega naboja (A-plašč krogle, B-jeklena polnitev, C-votel del, D-svinčena polnitev, E-smodniška polnitev Naboj je vojaški izraz za pripravo, ki se uporablja pri streljanju in ki v osnovni obliki združuje kroglo, pogonsko polnitev in vžigalno kapico, ki se nahajajo znotraj tulca.

Novo!!: Inkandescenca in Naboj (orožje) · Poglej več »

Nitrat

elektrostatskega potenciala na površini nitratnega iona. Območja obarvana rdeče imajo nižji naboj kot tista področja, ki so obarvana rumeno. Kisikovi atomi nosijo večino negativnega naboja. Struktura in vezi nitratnega iona. Vezi N-O so po moči in dolžini vmes med enojno in dvojno vezjo. V anorganski kemiji so nitrati soli dušikove(V) kisline, ki so močni oksidanti ravno tako kot kislina sama.

Novo!!: Inkandescenca in Nitrat · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Novo!!: Inkandescenca in Ogljik · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Novo!!: Inkandescenca in Ogljikov dioksid · Poglej več »

Ogljikov monoksid

Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.

Novo!!: Inkandescenca in Ogljikov monoksid · Poglej več »

Oko

Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.

Novo!!: Inkandescenca in Oko · Poglej več »

Oranžna

Oranžna je barva svetlobe z valovno dolžino 560–590 nm ali mešanica rdeče in rumene svetlobe, ki sta različno močni.

Novo!!: Inkandescenca in Oranžna · Poglej več »

Parni tlak

Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.

Novo!!: Inkandescenca in Parni tlak · Poglej več »

Pirotehnika

Pirothenika je znanost in obrt ustvarjanja ognjemetnih objektov, varnostnih vžigalnikov, svečk, eksplozivnih objektov, delov zračnih blazin ter plinskih eksplozij v rudarstvu, kamnoseštvu ter demoliciji.

Novo!!: Inkandescenca in Pirotehnika · Poglej več »

Rdeča

Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.

Novo!!: Inkandescenca in Rdeča · Poglej več »

Rumena

Rumêna je barva svetlobe z valovno dolžino 565-590 nm ali mešanica rdeče in zelene svetlobe, ki je videti iste barve.

Novo!!: Inkandescenca in Rumena · Poglej več »

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Novo!!: Inkandescenca in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »

Sveča

Goreča sveča Sveča je svetilo, ki je običajno sestavljeno iz notranjega stenja, ki se nahaja v sredini telesa iz trdega goriva.

Novo!!: Inkandescenca in Sveča · Poglej več »

Svetilnost

Svetílnost (oznaka I) je fizikalna količina, definirana kot razmerje med svetlobnim tokom P, ki ga seva svetilo v dan prostorski kot Ω okrog izbrane smeri, ter tem prostorskim kotom: Svetilnost svetila, ki seva enakomerno v polni prostorski kot, je enaka kar svetlobnemu toku, deljenim s 4 π.

Novo!!: Inkandescenca in Svetilnost · Poglej več »

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Novo!!: Inkandescenca in Tališče · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Novo!!: Inkandescenca in Telo (fizika) · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Novo!!: Inkandescenca in Temperatura · Poglej več »

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Novo!!: Inkandescenca in Trdnina · Poglej več »

Vidni spekter

Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.

Novo!!: Inkandescenca in Vidni spekter · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Novo!!: Inkandescenca in Voda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Inkandescenca in Vodik · Poglej več »

Volfram

Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.

Novo!!: Inkandescenca in Volfram · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »