Podobnosti med Prasevanje in Seznam fizikalnih vsebin
Prasevanje in Seznam fizikalnih vsebin še 96 stvari v skupni (v Unijapedija): Absorpcija, Anizotropija, Apsidna točka, Arno Allan Penzias, Astrofizika, Atom, Barion, Bolometer, David Todd Wilkinson, Divergenca, Dopplerjev pojav, Ekliptika, Električni naboj, Električno polje, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Elektronvolt, Elektrostatika, Energija, Fazni prehod, Foton, Fourierova transformacija, Frekvenca, Galaksija, George Fitzgerald Smoot III., George Gamow, Gibanje, Gravitacijska leča, Gravitacijsko valovanje, Helij, ..., Herc, Hitrost, Hubblov zakon, Igor Dimitrijevič Novikov, Interferometrija, Ionizacijska energija, Izotropija, Jakov Borisovič Zeldovič, Jata galaksij, Kelvin, Kotna ločljivost, Kozmologija, Krajevna skupina, Kvantna fluktuacija, Leto, Magnetno polje, Meritev, Mikrovalovi, Milimeter, Naklon tira, Narava, Nature, Nobelova nagrada za fiziko, Osnovna sila, Osnovni delec, Osončje, Ozvezdje, Physical Review, Physical Review Letters, Planckov zakon, Planet, Plazma (fizika), Plin, Polarizacija valovanja, Prapok, Prostor, Prostor Minkowskega, Proton, Razdalja, Rdeči premik, Resonanca, Rimska cesta (galaksija), Robert Henry Dicke, Robert Woodrow Wilson, Sachs-Wolfejev pojav, Satelit, Sekunda, Sevanje, Snov, Spekter elektromagnetnega valovanja, Supernova, Svetlobno leto, Tekočina, Temna snov, Temperatura, Thomsonovo sipanje, Toplotno sevanje, Valovna dolžina, Vesolje, Vodik, Vodikova črta, Vzbujeno stanje, Wienov zakon, Zemlja, Zlom simetrije, Zvezda. Razširi indeks (66 več) »
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Absorpcija in Prasevanje · Absorpcija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Anizotropija
Anizotropíja (izraz izvira iz dveh grških besed: sóo – neenakomerno in: trópos – smer, ter prefiksa: án, ki pomeni negacijo) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da je neka značilnost odvisna od smeri.
Anizotropija in Prasevanje · Anizotropija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Apsidna točka in Prasevanje · Apsidna točka in Seznam fizikalnih vsebin ·
Arno Allan Penzias
Arno Allan Penzias, ameriški fizik, * 26. april 1933, München, Nemčija.
Arno Allan Penzias in Prasevanje · Arno Allan Penzias in Seznam fizikalnih vsebin ·
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Astrofizika in Prasevanje · Astrofizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Atom in Prasevanje · Atom in Seznam fizikalnih vsebin ·
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Barion in Prasevanje · Barion in Seznam fizikalnih vsebin ·
Bolometer
Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).
Bolometer in Prasevanje · Bolometer in Seznam fizikalnih vsebin ·
David Todd Wilkinson
David Todd Wilkinson, ameriški astrofizik in kozmolog, * 13. maj 1935, Hillsdale, Michigan, ZDA, † 5. september 2002, Princeton, New Jersey, ZDA.
David Todd Wilkinson in Prasevanje · David Todd Wilkinson in Seznam fizikalnih vsebin ·
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Divergenca in Prasevanje · Divergenca in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dopplerjev pojav
Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.
Dopplerjev pojav in Prasevanje · Dopplerjev pojav in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Ekliptika in Prasevanje · Ekliptika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Električni naboj in Prasevanje · Električni naboj in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Električno polje in Prasevanje · Električno polje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Elektromagnetno valovanje in Prasevanje · Elektromagnetno valovanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Elektron in Prasevanje · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Elektronvolt in Prasevanje · Elektronvolt in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektrostatika
Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.
Elektrostatika in Prasevanje · Elektrostatika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Prasevanje · Energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Fazni prehod in Prasevanje · Fazni prehod in Seznam fizikalnih vsebin ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Foton in Prasevanje · Foton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fourierova transformacija
Fourierova transformacija (natančneje zvezna Fourierova transformacija; izgovorjava)) je matematična metoda s področja Fourierove analize, ki aperiodični signal razčleni na neprekinjen spekter. Funkcija, ki opisuje ta spekter, se imenuje tudi Fourierova transformacija ali spektralna funkcija. Gre za integralno transformacijo,o poimenovano po matematiku Jeanu Baptistu Josephu Fourierju. Fourier je leta 1822 uvedel Fourierovo serijo, ki pa je definirana le za periodične signale in vodi do diskretnega frekvenčnega spektra.
Fourierova transformacija in Prasevanje · Fourierova transformacija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Frekvenca in Prasevanje · Frekvenca in Seznam fizikalnih vsebin ·
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Galaksija in Prasevanje · Galaksija in Seznam fizikalnih vsebin ·
George Fitzgerald Smoot III.
George Fitzgerald Smoot III., ameriški astrofizik in kozmolog, * 20. februar 1945, Yukon, Florida, ZDA. Smoot je leta 2006 skupaj z Johnom Cromwellom Matherjem prejel Nobelovo nagrado za fiziko.
George Fitzgerald Smoot III. in Prasevanje · George Fitzgerald Smoot III. in Seznam fizikalnih vsebin ·
George Gamow
George Anthony Gamow (rojen Georgij Antonovič Gamov), rusko-ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 4. marec 1904, Odesa, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 19. avgust 1968, Boulder, Kolorado, ZDA.
George Gamow in Prasevanje · George Gamow in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Gibanje in Prasevanje · Gibanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gravitacijska leča
Gravitacijska leča je masivno telo ali sistem teles, ki zaradi svojega gravitacijskega polja ukrivlja pot elektromagnetnemu valovanju (in svetlobi).
Gravitacijska leča in Prasevanje · Gravitacijska leča in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gravitacijsko valovanje
Gravitacíjsko valovánje je nihanje ukrivljenosti prostor-časa, ki se kot valovanje širi stran od izvora.
Gravitacijsko valovanje in Prasevanje · Gravitacijsko valovanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Prasevanje · Helij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Herc
Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.
Herc in Prasevanje · Herc in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Hitrost in Prasevanje · Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hubblov zakon
Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.
Hubblov zakon in Prasevanje · Hubblov zakon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Igor Dimitrijevič Novikov
Igor Dimitrijevič Novikov, ruski astrofizik in kozmolog, * 10. november 1935, Moskva.
Igor Dimitrijevič Novikov in Prasevanje · Igor Dimitrijevič Novikov in Seznam fizikalnih vsebin ·
Interferometrija
razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.
Interferometrija in Prasevanje · Interferometrija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Ionizacijska energija in Prasevanje · Ionizacijska energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Izotropija
Izotropija (izraz izvira iz dveh grških besed; isóo - enako in: trópos - smer) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da neka značilnost ni odvisna od smeri.
Izotropija in Prasevanje · Izotropija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jakov Borisovič Zeldovič
Jakov Borisovič Zeldovič, FRS.
Jakov Borisovič Zeldovič in Prasevanje · Jakov Borisovič Zeldovič in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jata galaksij
Jata galaksij Abell 2744. Jata galaksij (ali galaktična jata) je gravitacijsko vezana združba, v kateri je več deset pa do več sto galaksij.
Jata galaksij in Prasevanje · Jata galaksij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvin in Prasevanje · Kelvin in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kotna ločljivost
Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.
Kotna ločljivost in Prasevanje · Kotna ločljivost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Kozmologija in Prasevanje · Kozmologija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Krajevna skupina
Članica Krajevne skupine, nepravilna galaksija Sekstant A je oddaljena 4,3 milijona svetlobnih let. Krajévna skupína (tudi Lokálna játa/~) je skupina galaksij, ki med drugim vključuje tudi Mlečno cesto.
Krajevna skupina in Prasevanje · Krajevna skupina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvantna fluktuacija
spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.
Kvantna fluktuacija in Prasevanje · Kvantna fluktuacija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Leto in Prasevanje · Leto in Seznam fizikalnih vsebin ·
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Magnetno polje in Prasevanje · Magnetno polje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Meritev in Prasevanje · Meritev in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mikrovalovi
telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).
Mikrovalovi in Prasevanje · Mikrovalovi in Seznam fizikalnih vsebin ·
Milimeter
Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).
Milimeter in Prasevanje · Milimeter in Seznam fizikalnih vsebin ·
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Naklon tira in Prasevanje · Naklon tira in Seznam fizikalnih vsebin ·
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Narava in Prasevanje · Narava in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Nature in Prasevanje · Nature in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Nobelova nagrada za fiziko in Prasevanje · Nobelova nagrada za fiziko in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Osnovna sila in Prasevanje · Osnovna sila in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Osnovni delec in Prasevanje · Osnovni delec in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Osončje in Prasevanje · Osončje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Ozvezdje in Prasevanje · Ozvezdje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Physical Review
Physical Review je ena od najstarejših in spoštovanih strokovnih znanstvenih revij, ki izdaja raziskave z vseh področij fizike.
Physical Review in Prasevanje · Physical Review in Seznam fizikalnih vsebin ·
Physical Review Letters
Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.
Physical Review Letters in Prasevanje · Physical Review Letters in Seznam fizikalnih vsebin ·
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Planckov zakon in Prasevanje · Planckov zakon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Planet in Prasevanje · Planet in Seznam fizikalnih vsebin ·
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Plazma (fizika) in Prasevanje · Plazma (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Plin in Prasevanje · Plin in Seznam fizikalnih vsebin ·
Polarizacija valovanja
Polarizácija valovánja opisuje smer nihanja količine, ki valuje.
Polarizacija valovanja in Prasevanje · Polarizacija valovanja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Prapok in Prasevanje · Prapok in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Prasevanje in Prostor · Prostor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prostor Minkowskega
Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.
Prasevanje in Prostor Minkowskega · Prostor Minkowskega in Seznam fizikalnih vsebin ·
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Prasevanje in Proton · Proton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Prasevanje in Razdalja · Razdalja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Rdeči premik
Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.
Prasevanje in Rdeči premik · Rdeči premik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Resonanca
Resonánca je fizikalni pojav, kjer nihajoč sistem oziroma zunanja sila povzroči, da začne drug sistem nihati z večjo amplitudo.
Prasevanje in Resonanca · Resonanca in Seznam fizikalnih vsebin ·
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Prasevanje in Rimska cesta (galaksija) · Rimska cesta (galaksija) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Robert Henry Dicke
Robert Henry »Bob« Dicke, ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 6. maj 1916, St. Louis, Misuri, ZDA, † 4. marec 1997, Princeton, New Jersey, ZDA.
Prasevanje in Robert Henry Dicke · Robert Henry Dicke in Seznam fizikalnih vsebin ·
Robert Woodrow Wilson
Robert Woodrow Wilson, ameriški fizik, * 10. januar 1936, Houston, Teksas, ZDA.
Prasevanje in Robert Woodrow Wilson · Robert Woodrow Wilson in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sachs-Wolfejev pojav
Sachs-Wolfejev pojav je značilnost prasevanja, da je spekter fotonov, ki izvirjo iz njega, premaknjen proti rdečem delu zaradi gravitacije, kar povzroča, da je izmerjeni spekter prasevanja neenakomeren.
Prasevanje in Sachs-Wolfejev pojav · Sachs-Wolfejev pojav in Seznam fizikalnih vsebin ·
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Prasevanje in Satelit · Satelit in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Prasevanje in Sekunda · Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Prasevanje in Sevanje · Sevanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Prasevanje in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov ·
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Prasevanje in Spekter elektromagnetnega valovanja · Seznam fizikalnih vsebin in Spekter elektromagnetnega valovanja ·
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Prasevanje in Supernova · Seznam fizikalnih vsebin in Supernova ·
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Prasevanje in Svetlobno leto · Seznam fizikalnih vsebin in Svetlobno leto ·
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Prasevanje in Tekočina · Seznam fizikalnih vsebin in Tekočina ·
Temna snov
263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.
Prasevanje in Temna snov · Seznam fizikalnih vsebin in Temna snov ·
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Prasevanje in Temperatura · Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura ·
Thomsonovo sipanje
Ponazoritev Thomsonovega sipanja Thomsonovo sipanje je pojav, na katerem temelji rentgenska difrakcija.
Prasevanje in Thomsonovo sipanje · Seznam fizikalnih vsebin in Thomsonovo sipanje ·
Toplotno sevanje
vidne svetlobe je od 380 do 750 nm. infrardečo kamero (glej termografija). Toplotno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastane pri toplotnem gibanju nabitih delcev v snovi.
Prasevanje in Toplotno sevanje · Seznam fizikalnih vsebin in Toplotno sevanje ·
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Prasevanje in Valovna dolžina · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna dolžina ·
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Prasevanje in Vesolje · Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Prasevanje in Vodik · Seznam fizikalnih vsebin in Vodik ·
Vodikova črta
Vodikova črta ali 21 centimetrska črta je črta na spektru elektromagnetnega valovanja, ki jo ustvari sprememba v energetskem stanju nevtralnih vodikovih atomov.
Prasevanje in Vodikova črta · Seznam fizikalnih vsebin in Vodikova črta ·
Vzbujeno stanje
Če je atomsko jedro v vzbujenem stanju, ga imenujemo isomer istega jedra, ki ni v vzbujenem stanju.
Prasevanje in Vzbujeno stanje · Seznam fizikalnih vsebin in Vzbujeno stanje ·
Wienov zakon
temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.
Prasevanje in Wienov zakon · Seznam fizikalnih vsebin in Wienov zakon ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Prasevanje in Zemlja · Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja ·
Zlom simetrije
Zlòm simetríje je pojem, ki sta ga v fiziko uvedla kitajsko-ameriška fizika Tsung-Dao Lee (rojen 1924) in Chen Ning Franklin Yang (rojen 1922).
Prasevanje in Zlom simetrije · Seznam fizikalnih vsebin in Zlom simetrije ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Prasevanje in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Prasevanje in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Prasevanje in Seznam fizikalnih vsebin
Prasevanje 148 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 96, indeks Jaccard je 4.03% = 96 / (148 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Prasevanje in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: