Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Stefan-Boltzmannov zakon
Seznam fizikalnih vsebin in Stefan-Boltzmannov zakon še 124 stvari v skupni (v Unijapedija): Absolutna temperatura, Absorpcija, Absorpcijski koeficient, Absorpcijski zakon, Albedo, Albert Einstein, Alexis Thérèse Petit, Aluminij, Annalen der Physik, Apsidna točka, Astronomska enota, Barva, Bolometer, Boltzmannova konstanta, Bose-Einsteinova statistika, Carnotova krožna sprememba, Celzijeva temperaturna lestvica, Charles Wheatstone, David Brewster, Disperzija (optika), Draperjeva točka, Drugi zakon termodinamike, Električni dipol, Elektromagnetno polje, Elektromagnetno valovanje, Energijska gostota, Fahrenheitova temperaturna lestvica, Fizika, Fizikalna konstanta, Fizikalni zakon, ..., Fotoelektrični pojav, Foton, Fotosfera, Gibanje, Gostota energijskega toka, Gravitacijska konstanta, Gustav Robert Kirchhoff, Hitrost svetlobe, Infrardeče valovanje, Isaac Newton, Izsev, James Clerk Maxwell, James Hopwood Jeans, Jožef Stefan, John Tyndall, John William Strutt Rayleigh, Kelvin, Kinetična teorija plinov, Klasična mehanika, Komet, Kondukcija, Konvekcija, Krožna sprememba, Kvantna mehanika, Leča (optika), Led, Leo Graetz, Leto, Lom svetlobe, Ludwig Edward Boltzmann, Masa, Mavrica, Max Planck, Maxwellov napetostni tenzor, Merska enota, Michael Faraday, Mikrovalovi, Nature, Notranja energija, Nuovo Cimento, Obzornik za matematiko in fiziko, Pierre Louis Dulong, Planckov zakon, Planckova konstanta, Planckova temperatura, Platina, Plin, Prapok, Prasevanje, Presek (revija), Prizma, Prostornina, Prvi zakon termodinamike, Razsežnostna analiza, Reverzibilna sprememba, Satjendra Nat Bose, Sekunda, Sevalni tlak, Sevanje, Seznam slovenskih fizikov, Solarna konstanta, Spekter elektromagnetnega valovanja, Stefanova konstanta, Steklo, Supernova, Tališče, Taljenje, Tekočina, Telo (fizika), Temperatura, Termodinamika, Termoelektrični pojav, Termometer, Termopar, Titan (element), Toplota, Toplotna prevodnost, Toplotni stroj, Toplotno sevanje, Trdnina, Vakuum, Valovna dolžina, Vesolje, Vidni spekter, Voda, Vodik, Vrelišče, Wienov zakon, Wilhelm Wien, William Thomson, Zemlja, Zemljepisna širina, Zrcalo, Zvezda. Razširi indeks (94 več) »
Absolutna temperatura
Absolútna temperatúra (tudi termodinámična temperatúra) je temperatura, merjena v absolutni temperaturni lestvici.
Absolutna temperatura in Seznam fizikalnih vsebin · Absolutna temperatura in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Absorpcija in Seznam fizikalnih vsebin · Absorpcija in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Absorpcijski koeficient
Absórpcijski koeficiént (oznaka navadno μ ali λ in α) je snovna konstanta, ki nastopa pri absorpciji energijskega toka, ki z globino eksponentno pojema.
Absorpcijski koeficient in Seznam fizikalnih vsebin · Absorpcijski koeficient in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Absorpcijski zakon
rodamina 6B. Laserski curek se skozi raztopino oslabi. nadglavišču. Absórpcijski zákon (tudi Lambert-Beerov zakon, Beer-Lambertov zakon, Beerov zakon ali Beer-Lambert-Bouguerjev zakon) opisuje absorpcijo svetlobe pri prehodu skozi obarvano raztopino ali ne povsem prozorno snov.
Absorpcijski zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Absorpcijski zakon in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Albedo
sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.
Albedo in Seznam fizikalnih vsebin · Albedo in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Seznam fizikalnih vsebin · Albert Einstein in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Alexis Thérèse Petit
Alexis Thérèse Petit, francoski fizik, * 2. oktober 1791, Vesoul, Francija, † 21. junij 1820, Pariz, Francija.
Alexis Thérèse Petit in Seznam fizikalnih vsebin · Alexis Thérèse Petit in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Aluminij in Seznam fizikalnih vsebin · Aluminij in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Annalen der Physik
Annalen der Physik je fizikalna znanstvena revija.
Annalen der Physik in Seznam fizikalnih vsebin · Annalen der Physik in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Apsidna točka in Seznam fizikalnih vsebin · Apsidna točka in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Astronomska enota in Seznam fizikalnih vsebin · Astronomska enota in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Barva in Seznam fizikalnih vsebin · Barva in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Bolometer
Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).
Bolometer in Seznam fizikalnih vsebin · Bolometer in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Boltzmannova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Boltzmannova konstanta in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Bose-Einsteinova statistika
Bose-Einsteinova statístika v statistični termodinamiki določa statistično porazdelitev nerazločljivih bozonov po energijskih stanjih v stanju toplotnega ravnovesja.
Bose-Einsteinova statistika in Seznam fizikalnih vsebin · Bose-Einsteinova statistika in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Carnotova krožna sprememba
Carnotova króžna spremémba (tudi Carnotov króžni procés in redkeje Carnotov cíkel) je v termodinamiki krožna sprememba, ki predstavlja delovanje idealnega Carnotovega toplotnega stroja.
Carnotova krožna sprememba in Seznam fizikalnih vsebin · Carnotova krožna sprememba in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Celzijeva temperaturna lestvica in Seznam fizikalnih vsebin · Celzijeva temperaturna lestvica in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Charles Wheatstone
Sir Charles Wheatstone, angleški fizik, elektrotehnik in izumitelj, * 6. februar 1802, Gloucester, Anglija, † 19. oktober 1875, Pariz, Francija.
Charles Wheatstone in Seznam fizikalnih vsebin · Charles Wheatstone in Stefan-Boltzmannov zakon ·
David Brewster
Sir David Brewster, FRS, škotski fizik in pisatelj, * 11. december 1781, Jedburgh, grofija Roxburgh, Škotska, † 10. februar 1868, Allerby pri Melroseu, grofija Roxburgh.
David Brewster in Seznam fizikalnih vsebin · David Brewster in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Disperzija (optika)
mavrico). Disperzíja ali razklòn je v optiki pojav, ki se kaže v tem, da je fazna hitrost valovanja (v splošnem elektromagnetnega valovanja in tudi poljubnega valovanja) odvisna od frekvence.
Disperzija (optika) in Seznam fizikalnih vsebin · Disperzija (optika) in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Draperjeva točka
kovinske palice. Draperjeva točka je približna temperatura, pri kateri skoraj vse trdnine oddajajo vidno svetlobo zaradi sevanja črnega telesa.
Draperjeva točka in Seznam fizikalnih vsebin · Draperjeva točka in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Drugi zakon termodinamike
Drugi zakon termodinamike ali entropijski zakon govori o spremembi entropije sistema pri dovajanju toplote: Pri tem je S1 entropija sistema pred spremembo, torej pri temperaturi T1, S2 pa po spremembi, pri temperaturi T2.
Drugi zakon termodinamike in Seznam fizikalnih vsebin · Drugi zakon termodinamike in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Električni dipol
Eléktrični dípol je par enako velikih, a nasprotno predznačenih električnih nabojev na neki (navadno majhni) razdalji.
Električni dipol in Seznam fizikalnih vsebin · Električni dipol in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Elektromagnetno polje in Seznam fizikalnih vsebin · Elektromagnetno polje in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Elektromagnetno valovanje in Seznam fizikalnih vsebin · Elektromagnetno valovanje in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Energijska gostota
Energijska gostota Energetska gostota je količina energije, ki se jo lahko shrani na enoto volumna ali mase.
Energijska gostota in Seznam fizikalnih vsebin · Energijska gostota in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Fahrenheitova temperaturna lestvica
Fahrenheitova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1724 predlagal nemški fizik Daniel Gabriel Fahrenheit.
Fahrenheitova temperaturna lestvica in Seznam fizikalnih vsebin · Fahrenheitova temperaturna lestvica in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Fizika in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Fizikalna konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Fizikalna konstanta in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Fizikalni zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Fizikalni zakon in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Fotoelektrični pojav
Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.
Fotoelektrični pojav in Seznam fizikalnih vsebin · Fotoelektrični pojav in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Foton in Seznam fizikalnih vsebin · Foton in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Fotosfera
Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.
Fotosfera in Seznam fizikalnih vsebin · Fotosfera in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Gibanje in Seznam fizikalnih vsebin · Gibanje in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Gostota energijskega toka
Gostôta energíjskega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je energijski tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče energijski tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.
Gostota energijskega toka in Seznam fizikalnih vsebin · Gostota energijskega toka in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Gravitacijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Gravitacijska konstanta in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Gustav Robert Kirchhoff
Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Gustav Robert Kirchhoff in Seznam fizikalnih vsebin · Gustav Robert Kirchhoff in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin · Hitrost svetlobe in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Infrardeče valovanje in Seznam fizikalnih vsebin · Infrardeče valovanje in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Seznam fizikalnih vsebin · Isaac Newton in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Izsev in Seznam fizikalnih vsebin · Izsev in Stefan-Boltzmannov zakon ·
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
James Clerk Maxwell in Seznam fizikalnih vsebin · James Clerk Maxwell in Stefan-Boltzmannov zakon ·
James Hopwood Jeans
Sir James Hopwood Jeans, FRS, angleški matematik, fizik in astronom, * 11. september 1877, Ormskirk pri Southportu, grofija Lancashire, Anglija, † 17. september 1946, Dorking, grofija Surrey, Anglija.
James Hopwood Jeans in Seznam fizikalnih vsebin · James Hopwood Jeans in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Jožef Stefan
strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Jožef Stefan in Seznam fizikalnih vsebin · Jožef Stefan in Stefan-Boltzmannov zakon ·
John Tyndall
John Tyndall, FRS, irski fizik, * 2. avgust 1820, Leighlinbridge, Grofija Carlow, Irska, † 4. december 1893, Hindhead, grofija Surrey, Anglija.
John Tyndall in Seznam fizikalnih vsebin · John Tyndall in Stefan-Boltzmannov zakon ·
John William Strutt Rayleigh
John William Strutt, 3.
John William Strutt Rayleigh in Seznam fizikalnih vsebin · John William Strutt Rayleigh in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvin in Seznam fizikalnih vsebin · Kelvin in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Kinetična teorija plinov
Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.
Kinetična teorija plinov in Seznam fizikalnih vsebin · Kinetična teorija plinov in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Klasična mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Klasična mehanika in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Komet in Seznam fizikalnih vsebin · Komet in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Kondukcija
Kondúkcija oziroma prevôd toplôte, pomeni prenašanje toplotne energije skozi trdna telesa.
Kondukcija in Seznam fizikalnih vsebin · Kondukcija in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Konvekcija
Konvekcija je gibanje molekul v tekočini (kapljevini in plinu).
Konvekcija in Seznam fizikalnih vsebin · Konvekcija in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Krožna sprememba
Krožna termodinamična sprememba (tudi termodinamični cikel ali proces) je sprememba stanja sistema, pri kateri se sistem vrne v prvotno (začetno) stanje.
Krožna sprememba in Seznam fizikalnih vsebin · Krožna sprememba in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Kvantna mehanika in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Leča (optika)
Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.
Leča (optika) in Seznam fizikalnih vsebin · Leča (optika) in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Led in Seznam fizikalnih vsebin · Led in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Leo Graetz
Leo Graetz, nemški fizik, * 26. september 1856, Breslau, Prusija (sedaj Wrocław, Poljska), † 12. november 1941, München, Nemčija.
Leo Graetz in Seznam fizikalnih vsebin · Leo Graetz in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Leto in Seznam fizikalnih vsebin · Leto in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Lom svetlobe
lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.
Lom svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin · Lom svetlobe in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Ludwig Edward Boltzmann
Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Ludwig Edward Boltzmann in Seznam fizikalnih vsebin · Ludwig Edward Boltzmann in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Masa in Seznam fizikalnih vsebin · Masa in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Mavrica
Dvojna mavrica. Sonce je za opazovalcem. Mavrica je svetlobni pojav v ozračju, ki ga vidimo v obliki loka spektralnih barv.
Mavrica in Seznam fizikalnih vsebin · Mavrica in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Max Planck in Seznam fizikalnih vsebin · Max Planck in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Maxwellov napetostni tenzor
Maxwellov napétostni ténzor (ali Maxwellov ténzor) je tenzor 2.
Maxwellov napetostni tenzor in Seznam fizikalnih vsebin · Maxwellov napetostni tenzor in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Merska enota in Seznam fizikalnih vsebin · Merska enota in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Michael Faraday
Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.
Michael Faraday in Seznam fizikalnih vsebin · Michael Faraday in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Mikrovalovi
telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).
Mikrovalovi in Seznam fizikalnih vsebin · Mikrovalovi in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Nature in Seznam fizikalnih vsebin · Nature in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Notranja energija
Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.
Notranja energija in Seznam fizikalnih vsebin · Notranja energija in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Nuovo Cimento
Nuovo Cimento je niz fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.
Nuovo Cimento in Seznam fizikalnih vsebin · Nuovo Cimento in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Obzornik za matematiko in fiziko
Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).
Obzornik za matematiko in fiziko in Seznam fizikalnih vsebin · Obzornik za matematiko in fiziko in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Pierre Louis Dulong
Pierre Louis Dulong, francoski fizik in kemik, * 12. februar 1785, Rouen, Francija, † 19. julij 1838, Pariz, Francija.
Pierre Louis Dulong in Seznam fizikalnih vsebin · Pierre Louis Dulong in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Planckov zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Planckov zakon in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Planckova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Planckova konstanta in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Planckova temperatura
Planckova temperatura (oznaka T_ \) je naravna enota za temperaturo, ki meri 1,416785 K. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova masa in Planckov čas).
Planckova temperatura in Seznam fizikalnih vsebin · Planckova temperatura in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Platina in Seznam fizikalnih vsebin · Platina in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Plin in Seznam fizikalnih vsebin · Plin in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Prapok in Seznam fizikalnih vsebin · Prapok in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.
Prasevanje in Seznam fizikalnih vsebin · Prasevanje in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Presek (revija)
Presèk je poljudnoznanstvena revija, namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.
Presek (revija) in Seznam fizikalnih vsebin · Presek (revija) in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Prizma
Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.
Prizma in Seznam fizikalnih vsebin · Prizma in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Prostornina in Seznam fizikalnih vsebin · Prostornina in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Prvi zakon termodinamike
Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.
Prvi zakon termodinamike in Seznam fizikalnih vsebin · Prvi zakon termodinamike in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Razsežnostna analiza
Razsežnostna analiza (tudi dimenzijska analiza) je orodje s katerim se v fiziki, kemiji, tehniki in delno v ekonomiji pomaga razumeti značilnosti in obliko fizikalnih količin.
Razsežnostna analiza in Seznam fizikalnih vsebin · Razsežnostna analiza in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Reverzibilna sprememba
Reverzibílna, povračljíva, obrnljíva ali povrnljíva spremémba je prehod termodinamskega sistema v takšno stanje, iz katerega lahko preide nazaj v prvotno.
Reverzibilna sprememba in Seznam fizikalnih vsebin · Reverzibilna sprememba in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Satjendra Nat Bose
Satjendra Nat Bose, indijski fizik in matematik, * 1. januar 1894, Kalkuta, Indija, † 4. februar 1974, Kalkuta.
Satjendra Nat Bose in Seznam fizikalnih vsebin · Satjendra Nat Bose in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin · Sekunda in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Sevalni tlak
Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.
Sevalni tlak in Seznam fizikalnih vsebin · Sevalni tlak in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Sevanje in Seznam fizikalnih vsebin · Sevanje in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Seznam slovenskih fizikov
Seznam slovenskih fizikov vsebujoč vse znane fizičarke in fizike, ki delajo ali so delali kjerkoli kot univerzitetni profesorji oz.
Seznam fizikalnih vsebin in Seznam slovenskih fizikov · Seznam slovenskih fizikov in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Solarna konstanta
Solárna konstánta je gostota svetlobnega toka Sončevega elektromagnetnega sevanja (izsev (svetlobni tok) na enoto površine), merjena na zunanjem robu Zemljinega ozračja v ravnini pravokotni na sevanje, na razdalji 1 astronomske enote.
Seznam fizikalnih vsebin in Solarna konstanta · Solarna konstanta in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Seznam fizikalnih vsebin in Spekter elektromagnetnega valovanja · Spekter elektromagnetnega valovanja in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Stefanova konstanta
Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.
Seznam fizikalnih vsebin in Stefanova konstanta · Stefan-Boltzmannov zakon in Stefanova konstanta ·
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Seznam fizikalnih vsebin in Steklo · Stefan-Boltzmannov zakon in Steklo ·
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Seznam fizikalnih vsebin in Supernova · Stefan-Boltzmannov zakon in Supernova ·
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Seznam fizikalnih vsebin in Tališče · Stefan-Boltzmannov zakon in Tališče ·
Taljenje
vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.
Seznam fizikalnih vsebin in Taljenje · Stefan-Boltzmannov zakon in Taljenje ·
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Seznam fizikalnih vsebin in Tekočina · Stefan-Boltzmannov zakon in Tekočina ·
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Seznam fizikalnih vsebin in Telo (fizika) · Stefan-Boltzmannov zakon in Telo (fizika) ·
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura · Stefan-Boltzmannov zakon in Temperatura ·
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamika · Stefan-Boltzmannov zakon in Termodinamika ·
Termoelektrični pojav
Têrmoeléktrični pojáv označuje skupino fizikalnih pojavov, pri katerih gre za neposredno pretvorbo temperaturne razlike v električno napetost in obratno.
Seznam fizikalnih vsebin in Termoelektrični pojav · Stefan-Boltzmannov zakon in Termoelektrični pojav ·
Termometer
Medicinski živosrebrni termometer Bimetalni mehanski termometer Termométer ali toplomér je priprava za merjenje temperature.
Seznam fizikalnih vsebin in Termometer · Stefan-Boltzmannov zakon in Termometer ·
Termopar
°C Seebeckov tokokrog Termočlen (têrmočlén ali têrmoelemènt) je sklenjen električni krog iz dveh različnih vodnikov, po katerem steče električni tok, če sta na spojnih mestih različni temperaturi.
Seznam fizikalnih vsebin in Termopar · Stefan-Boltzmannov zakon in Termopar ·
Titan (element)
Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.
Seznam fizikalnih vsebin in Titan (element) · Stefan-Boltzmannov zakon in Titan (element) ·
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Seznam fizikalnih vsebin in Toplota · Stefan-Boltzmannov zakon in Toplota ·
Toplotna prevodnost
Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.
Seznam fizikalnih vsebin in Toplotna prevodnost · Stefan-Boltzmannov zakon in Toplotna prevodnost ·
Toplotni stroj
Toplòtni stròj je termodinamski sistem, ki lahko preide zaporedje sprememb tako, da se vrne v svoje začetno stanje.
Seznam fizikalnih vsebin in Toplotni stroj · Stefan-Boltzmannov zakon in Toplotni stroj ·
Toplotno sevanje
vidne svetlobe je od 380 do 750 nm. infrardečo kamero (glej termografija). Toplotno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastane pri toplotnem gibanju nabitih delcev v snovi.
Seznam fizikalnih vsebin in Toplotno sevanje · Stefan-Boltzmannov zakon in Toplotno sevanje ·
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Seznam fizikalnih vsebin in Trdnina · Stefan-Boltzmannov zakon in Trdnina ·
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Seznam fizikalnih vsebin in Vakuum · Stefan-Boltzmannov zakon in Vakuum ·
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Seznam fizikalnih vsebin in Valovna dolžina · Stefan-Boltzmannov zakon in Valovna dolžina ·
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje · Stefan-Boltzmannov zakon in Vesolje ·
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Seznam fizikalnih vsebin in Vidni spekter · Stefan-Boltzmannov zakon in Vidni spekter ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Seznam fizikalnih vsebin in Voda · Stefan-Boltzmannov zakon in Voda ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Seznam fizikalnih vsebin in Vodik · Stefan-Boltzmannov zakon in Vodik ·
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Seznam fizikalnih vsebin in Vrelišče · Stefan-Boltzmannov zakon in Vrelišče ·
Wienov zakon
temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.
Seznam fizikalnih vsebin in Wienov zakon · Stefan-Boltzmannov zakon in Wienov zakon ·
Wilhelm Wien
Wilhelm Carl Werner Otto Fritz Franz Wien, nemški fizik, * 13. januar 1864, Gaffken (sedaj Parusnoje, Kaliningrajska oblast, Rusija) pri Fischhausnu (sedaj Primorsk), Vzhodna Prusija, † 30. avgust 1928, München, Nemčija.
Seznam fizikalnih vsebin in Wilhelm Wien · Stefan-Boltzmannov zakon in Wilhelm Wien ·
William Thomson
Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.
Seznam fizikalnih vsebin in William Thomson · Stefan-Boltzmannov zakon in William Thomson ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja · Stefan-Boltzmannov zakon in Zemlja ·
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Seznam fizikalnih vsebin in Zemljepisna širina · Stefan-Boltzmannov zakon in Zemljepisna širina ·
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Seznam fizikalnih vsebin in Zrcalo · Stefan-Boltzmannov zakon in Zrcalo ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Seznam fizikalnih vsebin in Zvezda · Stefan-Boltzmannov zakon in Zvezda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam fizikalnih vsebin in Stefan-Boltzmannov zakon imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Stefan-Boltzmannov zakon
Primerjava med Seznam fizikalnih vsebin in Stefan-Boltzmannov zakon
Seznam fizikalnih vsebin 2237 odnose, medtem ko je Stefan-Boltzmannov zakon 179. Saj imajo skupno 124, indeks Jaccard je 5.13% = 124 / (2237 + 179).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam fizikalnih vsebin in Stefan-Boltzmannov zakon. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
