Podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Solarna konstanta
Seznam fizikalnih vsebin in Solarna konstanta še 22 stvari v skupni (v Unijapedija): Apsidna točka, Astronomska enota, Elektromagnetno valovanje, Elipsa, Izsev, Jupiter, Mars, Merkur, Neptun, Odsončje, Planet, Pluton, Površina, Razdalja, Satelit, Saturn, Sevanje, Svetloba, Svetlobni tok, Venera, Vidni spekter, Zemlja.
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Apsidna točka in Seznam fizikalnih vsebin · Apsidna točka in Solarna konstanta ·
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Astronomska enota in Seznam fizikalnih vsebin · Astronomska enota in Solarna konstanta ·
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Elektromagnetno valovanje in Seznam fizikalnih vsebin · Elektromagnetno valovanje in Solarna konstanta ·
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Elipsa in Seznam fizikalnih vsebin · Elipsa in Solarna konstanta ·
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Izsev in Seznam fizikalnih vsebin · Izsev in Solarna konstanta ·
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Jupiter in Seznam fizikalnih vsebin · Jupiter in Solarna konstanta ·
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Mars in Seznam fizikalnih vsebin · Mars in Solarna konstanta ·
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Merkur in Seznam fizikalnih vsebin · Merkur in Solarna konstanta ·
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Neptun in Seznam fizikalnih vsebin · Neptun in Solarna konstanta ·
Odsončje
Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.
Odsončje in Seznam fizikalnih vsebin · Odsončje in Solarna konstanta ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Planet in Seznam fizikalnih vsebin · Planet in Solarna konstanta ·
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Pluton in Seznam fizikalnih vsebin · Pluton in Solarna konstanta ·
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Površina in Seznam fizikalnih vsebin · Površina in Solarna konstanta ·
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Razdalja in Seznam fizikalnih vsebin · Razdalja in Solarna konstanta ·
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Satelit in Seznam fizikalnih vsebin · Satelit in Solarna konstanta ·
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Saturn in Seznam fizikalnih vsebin · Saturn in Solarna konstanta ·
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Sevanje in Seznam fizikalnih vsebin · Sevanje in Solarna konstanta ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba · Solarna konstanta in Svetloba ·
Svetlobni tok
Svetlôbni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove količino izsevane svetlobne energije v časovni enoti.
Seznam fizikalnih vsebin in Svetlobni tok · Solarna konstanta in Svetlobni tok ·
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Seznam fizikalnih vsebin in Venera · Solarna konstanta in Venera ·
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Seznam fizikalnih vsebin in Vidni spekter · Solarna konstanta in Vidni spekter ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja · Solarna konstanta in Zemlja ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam fizikalnih vsebin in Solarna konstanta imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Solarna konstanta
Primerjava med Seznam fizikalnih vsebin in Solarna konstanta
Seznam fizikalnih vsebin 2237 odnose, medtem ko je Solarna konstanta 35. Saj imajo skupno 22, indeks Jaccard je 0.97% = 22 / (2237 + 35).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam fizikalnih vsebin in Solarna konstanta. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: