Podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje
Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje še 74 stvari v skupni (v Unijapedija): Antimaterija, Astronomija, Atom, Barion, Divergenca, Elektromagnetna interakcija, Elektromagnetno valovanje, Energija, Fizika, Fizika osnovnih delcev, Fizikalna konstanta, Fizikalni zakon, Foton, Frekvenca, Fridmanovi enačbi, Galaksija, Gibalna količina, Gostota, Gravitacijska singularnost, Helij, Hitrost svetlobe, Hubblov zakon, Infrardeče valovanje, Isaac Newton, Jata galaksij, Johannes Kepler, Kelvin, Keplerjevi zakoni, Klasična mehanika, Kozmologija, ..., Kršitev simetrije CP, Kroglasta zvezdna kopica, Kvantna mehanika, Kvazar, Meritev, Mikrometer, Mirjam Dular, Močna jedrska sila, Narava, Nature, Ohranitveni zakon, Osnovna sila, Osnovni delec, Osončje, Parsek, Planet, Podatomski delec, Prapok, Prasevanje, Prostor, Prostor Minkowskega, Prostor-čas, Razsežnost (vektorski prostor), Rdeči premik, Rimska cesta (galaksija), Skalarno polje, Snov, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Standardni model, Svetlobno leto, Težnost, Temna energija, Temna snov, Teoretična fizika, Teorija relativnosti, Teorija velikega poenotenja, Teorija vsega, Valovna dolžina, Vidni spekter, Vodik, Vrtilna količina, Zemlja, Zvezda. Razširi indeks (44 več) »
Antimaterija
Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo običajno snov.
Antimaterija in Seznam fizikalnih vsebin · Antimaterija in Vesolje ·
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Seznam fizikalnih vsebin · Astronomija in Vesolje ·
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Atom in Seznam fizikalnih vsebin · Atom in Vesolje ·
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Barion in Seznam fizikalnih vsebin · Barion in Vesolje ·
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Divergenca in Seznam fizikalnih vsebin · Divergenca in Vesolje ·
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Elektromagnetna interakcija in Seznam fizikalnih vsebin · Elektromagnetna interakcija in Vesolje ·
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Elektromagnetno valovanje in Seznam fizikalnih vsebin · Elektromagnetno valovanje in Vesolje ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Seznam fizikalnih vsebin · Energija in Vesolje ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Fizika in Vesolje ·
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Fizika osnovnih delcev in Seznam fizikalnih vsebin · Fizika osnovnih delcev in Vesolje ·
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Fizikalna konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Fizikalna konstanta in Vesolje ·
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Fizikalni zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Fizikalni zakon in Vesolje ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Foton in Seznam fizikalnih vsebin · Foton in Vesolje ·
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Frekvenca in Seznam fizikalnih vsebin · Frekvenca in Vesolje ·
Fridmanovi enačbi
Fridmanovi enačbi sta navadni diferencialni enačbi v fizikalni kozmologiji, ki kažeta metrično širjenje prostora v homogenih in izotropnih modelih Vesolja v okviru splošne teorije relativnosti.
Fridmanovi enačbi in Seznam fizikalnih vsebin · Fridmanovi enačbi in Vesolje ·
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Galaksija in Seznam fizikalnih vsebin · Galaksija in Vesolje ·
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Gibalna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Gibalna količina in Vesolje ·
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Gostota in Seznam fizikalnih vsebin · Gostota in Vesolje ·
Gravitacijska singularnost
Gravitacíjska síngularnost (tudi ~ singulárnost in próstor-časóvna singularnost) nastopi, kadar astrofizikalni model, po navadi temelječ na splošni teoriji relativnosti, napove točko neskončne ukrivljenosti.
Gravitacijska singularnost in Seznam fizikalnih vsebin · Gravitacijska singularnost in Vesolje ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Seznam fizikalnih vsebin · Helij in Vesolje ·
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin · Hitrost svetlobe in Vesolje ·
Hubblov zakon
Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.
Hubblov zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Hubblov zakon in Vesolje ·
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Infrardeče valovanje in Seznam fizikalnih vsebin · Infrardeče valovanje in Vesolje ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Seznam fizikalnih vsebin · Isaac Newton in Vesolje ·
Jata galaksij
Jata galaksij Abell 2744. Jata galaksij (ali galaktična jata) je gravitacijsko vezana združba, v kateri je več deset pa do več sto galaksij.
Jata galaksij in Seznam fizikalnih vsebin · Jata galaksij in Vesolje ·
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Johannes Kepler in Seznam fizikalnih vsebin · Johannes Kepler in Vesolje ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvin in Seznam fizikalnih vsebin · Kelvin in Vesolje ·
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Keplerjevi zakoni in Seznam fizikalnih vsebin · Keplerjevi zakoni in Vesolje ·
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Klasična mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Klasična mehanika in Vesolje ·
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Kozmologija in Seznam fizikalnih vsebin · Kozmologija in Vesolje ·
Kršitev simetrije CP
Kršitev simetrije CP pomeni kršitev invariantnosti CP.
Kršitev simetrije CP in Seznam fizikalnih vsebin · Kršitev simetrije CP in Vesolje ·
Kroglasta zvezdna kopica
accessdate.
Kroglasta zvezdna kopica in Seznam fizikalnih vsebin · Kroglasta zvezdna kopica in Vesolje ·
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Kvantna mehanika in Vesolje ·
Kvazar
Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.
Kvazar in Seznam fizikalnih vsebin · Kvazar in Vesolje ·
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Meritev in Seznam fizikalnih vsebin · Meritev in Vesolje ·
Mikrometer
Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).
Mikrometer in Seznam fizikalnih vsebin · Mikrometer in Vesolje ·
Mirjam Dular
Mirjam Dular, rojena Galičič, slovenska astronomka.
Mirjam Dular in Seznam fizikalnih vsebin · Mirjam Dular in Vesolje ·
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Močna jedrska sila in Seznam fizikalnih vsebin · Močna jedrska sila in Vesolje ·
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Narava in Seznam fizikalnih vsebin · Narava in Vesolje ·
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Nature in Seznam fizikalnih vsebin · Nature in Vesolje ·
Ohranitveni zakon
Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.
Ohranitveni zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Ohranitveni zakon in Vesolje ·
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Osnovna sila in Seznam fizikalnih vsebin · Osnovna sila in Vesolje ·
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Osnovni delec in Seznam fizikalnih vsebin · Osnovni delec in Vesolje ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Osončje in Seznam fizikalnih vsebin · Osončje in Vesolje ·
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Parsek in Seznam fizikalnih vsebin · Parsek in Vesolje ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Planet in Seznam fizikalnih vsebin · Planet in Vesolje ·
Podatomski delec
Pregled različnih družin osnovnih in sestavljenih delcev ter njihovih medsebojnih interakcij. Podatomski delec je delec, ki sestavlja nukleone in atome.
Podatomski delec in Seznam fizikalnih vsebin · Podatomski delec in Vesolje ·
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Prapok in Seznam fizikalnih vsebin · Prapok in Vesolje ·
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.
Prasevanje in Seznam fizikalnih vsebin · Prasevanje in Vesolje ·
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Prostor in Seznam fizikalnih vsebin · Prostor in Vesolje ·
Prostor Minkowskega
Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.
Prostor Minkowskega in Seznam fizikalnih vsebin · Prostor Minkowskega in Vesolje ·
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Prostor-čas in Seznam fizikalnih vsebin · Prostor-čas in Vesolje ·
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Razsežnost (vektorski prostor) in Seznam fizikalnih vsebin · Razsežnost (vektorski prostor) in Vesolje ·
Rdeči premik
Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.
Rdeči premik in Seznam fizikalnih vsebin · Rdeči premik in Vesolje ·
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Rimska cesta (galaksija) in Seznam fizikalnih vsebin · Rimska cesta (galaksija) in Vesolje ·
Skalarno polje
Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.
Seznam fizikalnih vsebin in Skalarno polje · Skalarno polje in Vesolje ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Seznam fizikalnih vsebin in Snov · Snov in Vesolje ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Seznam fizikalnih vsebin in Splošna teorija relativnosti · Splošna teorija relativnosti in Vesolje ·
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Seznam fizikalnih vsebin in Splošni gravitacijski zakon · Splošni gravitacijski zakon in Vesolje ·
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Seznam fizikalnih vsebin in Standardni model · Standardni model in Vesolje ·
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Seznam fizikalnih vsebin in Svetlobno leto · Svetlobno leto in Vesolje ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Seznam fizikalnih vsebin in Težnost · Težnost in Vesolje ·
Temna energija
language.
Seznam fizikalnih vsebin in Temna energija · Temna energija in Vesolje ·
Temna snov
263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.
Seznam fizikalnih vsebin in Temna snov · Temna snov in Vesolje ·
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Seznam fizikalnih vsebin in Teoretična fizika · Teoretična fizika in Vesolje ·
Teorija relativnosti
Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.
Seznam fizikalnih vsebin in Teorija relativnosti · Teorija relativnosti in Vesolje ·
Teorija velikega poenotenja
Teorija velikega poenotenja ali veliko poenotenje (angleško grand unification, grand unified theory ali okrajšano GUT) je fizikalna teorija, ki združuje močno interakcijo in elektrošibko interakcijo.
Seznam fizikalnih vsebin in Teorija velikega poenotenja · Teorija velikega poenotenja in Vesolje ·
Teorija vsega
Teorija vsega (tudi kvantna teorija gravitacije) je fizikalna teorija, ki bi gravitacijo združila z drugimi osnovnimi silami narave.
Seznam fizikalnih vsebin in Teorija vsega · Teorija vsega in Vesolje ·
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Seznam fizikalnih vsebin in Valovna dolžina · Valovna dolžina in Vesolje ·
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Seznam fizikalnih vsebin in Vidni spekter · Vesolje in Vidni spekter ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Seznam fizikalnih vsebin in Vodik · Vesolje in Vodik ·
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Seznam fizikalnih vsebin in Vrtilna količina · Vesolje in Vrtilna količina ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja · Vesolje in Zemlja ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje
Primerjava med Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje
Seznam fizikalnih vsebin 2237 odnose, medtem ko je Vesolje 132. Saj imajo skupno 74, indeks Jaccard je 3.12% = 74 / (2237 + 132).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: