Podobnosti med Kvantna gravitacija in Seznam fizikalnih vsebin
Kvantna gravitacija in Seznam fizikalnih vsebin še 51 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Atom, Bozon, Coulombov zakon, Dilaton, Elektrika in magnetizem, Elektromagnetna interakcija, Elektron, Foton, Galaksija, Gravitacijska konstanta, Gravitacijska sklopitvena konstanta, Gravitacijsko polje, Graviton, Higgsov bozon, John Archibald Wheeler, Kaluza-Kleinova teorija, Konstanta fine strukture, Kozmologija, Kvantna mehanika, Kvantna teorija polja, Masa, Miselni preizkus, Neskončnost, Osnovna sila, Osnovni delec, Osnovni naboj, Physical Review, Physical Review Letters, Planckova dolžina, ..., Planet, Posebna teorija relativnosti, Pospeševalnik, Prapok, Prostor-čas, Renormalizacija, Schrödingerjeva enačba, Skalarno polje, Snov, Spin, Splošna teorija relativnosti, Supertekočnost, Svetloba, Težnost, Teoretična fizika, Teorija relativnosti, Teorija superstrun, Teorija velikega poenotenja, Teorija vsega, Umeritveni bozon, Zvezda. Razširi indeks (21 več) »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Kvantna gravitacija · Albert Einstein in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Atom in Kvantna gravitacija · Atom in Seznam fizikalnih vsebin ·
Bozon
Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.
Bozon in Kvantna gravitacija · Bozon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Coulombov zakon in Kvantna gravitacija · Coulombov zakon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dilaton
Dilatón je domnevni delec, ki se pojavlja v teoriji strun.
Dilaton in Kvantna gravitacija · Dilaton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Elektrika in magnetizem in Kvantna gravitacija · Elektrika in magnetizem in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Elektromagnetna interakcija in Kvantna gravitacija · Elektromagnetna interakcija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Elektron in Kvantna gravitacija · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Foton in Kvantna gravitacija · Foton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Galaksija in Kvantna gravitacija · Galaksija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Gravitacijska konstanta in Kvantna gravitacija · Gravitacijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gravitacijska sklopitvena konstanta
Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.
Gravitacijska sklopitvena konstanta in Kvantna gravitacija · Gravitacijska sklopitvena konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Gravitacijsko polje in Kvantna gravitacija · Gravitacijsko polje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Graviton
Gravitón je v fiziki domnevni osnovni delec, ki prenaša gravitacijo v večini sistemov kvantne gravitacije.
Graviton in Kvantna gravitacija · Graviton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Higgsov bozon
Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.
Higgsov bozon in Kvantna gravitacija · Higgsov bozon in Seznam fizikalnih vsebin ·
John Archibald Wheeler
John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.
John Archibald Wheeler in Kvantna gravitacija · John Archibald Wheeler in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kaluza-Kleinova teorija
Kaluza-Kleinova teorija je fizikalna teorija, ki poskuša združiti osnovni sili gravitacije in elektromagnetne sile.
Kaluza-Kleinova teorija in Kvantna gravitacija · Kaluza-Kleinova teorija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Konstanta fine strukture in Kvantna gravitacija · Konstanta fine strukture in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Kozmologija in Kvantna gravitacija · Kozmologija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Kvantna gravitacija in Kvantna mehanika · Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvantna teorija polja
Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.
Kvantna gravitacija in Kvantna teorija polja · Kvantna teorija polja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Kvantna gravitacija in Masa · Masa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Miselni preizkus
Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.
Kvantna gravitacija in Miselni preizkus · Miselni preizkus in Seznam fizikalnih vsebin ·
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Kvantna gravitacija in Neskončnost · Neskončnost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Kvantna gravitacija in Osnovna sila · Osnovna sila in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Kvantna gravitacija in Osnovni delec · Osnovni delec in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Kvantna gravitacija in Osnovni naboj · Osnovni naboj in Seznam fizikalnih vsebin ·
Physical Review
Physical Review je ena od najstarejših in spoštovanih strokovnih znanstvenih revij, ki izdaja raziskave z vseh področij fizike.
Kvantna gravitacija in Physical Review · Physical Review in Seznam fizikalnih vsebin ·
Physical Review Letters
Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.
Kvantna gravitacija in Physical Review Letters · Physical Review Letters in Seznam fizikalnih vsebin ·
Planckova dolžina
Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.
Kvantna gravitacija in Planckova dolžina · Planckova dolžina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Kvantna gravitacija in Planet · Planet in Seznam fizikalnih vsebin ·
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Kvantna gravitacija in Posebna teorija relativnosti · Posebna teorija relativnosti in Seznam fizikalnih vsebin ·
Pospeševalnik
Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.
Kvantna gravitacija in Pospeševalnik · Pospeševalnik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Kvantna gravitacija in Prapok · Prapok in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Kvantna gravitacija in Prostor-čas · Prostor-čas in Seznam fizikalnih vsebin ·
Renormalizacija
Renormalizacija se v kvantni teoriji polja, statistični mehaniki in teoriji samopodobnih geometričnih struktur nanaša na zbirko tehnik, ki se uporabljajo za iskanje limite kontinuuma.
Kvantna gravitacija in Renormalizacija · Renormalizacija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.
Kvantna gravitacija in Schrödingerjeva enačba · Schrödingerjeva enačba in Seznam fizikalnih vsebin ·
Skalarno polje
Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.
Kvantna gravitacija in Skalarno polje · Seznam fizikalnih vsebin in Skalarno polje ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Kvantna gravitacija in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov ·
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Kvantna gravitacija in Spin · Seznam fizikalnih vsebin in Spin ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Kvantna gravitacija in Splošna teorija relativnosti · Seznam fizikalnih vsebin in Splošna teorija relativnosti ·
Supertekočnost
1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.
Kvantna gravitacija in Supertekočnost · Seznam fizikalnih vsebin in Supertekočnost ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Kvantna gravitacija in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Kvantna gravitacija in Težnost · Seznam fizikalnih vsebin in Težnost ·
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Kvantna gravitacija in Teoretična fizika · Seznam fizikalnih vsebin in Teoretična fizika ·
Teorija relativnosti
Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.
Kvantna gravitacija in Teorija relativnosti · Seznam fizikalnih vsebin in Teorija relativnosti ·
Teorija superstrun
Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.
Kvantna gravitacija in Teorija superstrun · Seznam fizikalnih vsebin in Teorija superstrun ·
Teorija velikega poenotenja
Teorija velikega poenotenja ali veliko poenotenje (angleško grand unification, grand unified theory ali okrajšano GUT) je fizikalna teorija, ki združuje močno interakcijo in elektrošibko interakcijo.
Kvantna gravitacija in Teorija velikega poenotenja · Seznam fizikalnih vsebin in Teorija velikega poenotenja ·
Teorija vsega
Teorija vsega (tudi kvantna teorija gravitacije) je fizikalna teorija, ki bi gravitacijo združila z drugimi osnovnimi silami narave.
Kvantna gravitacija in Teorija vsega · Seznam fizikalnih vsebin in Teorija vsega ·
Umeritveni bozon
Umeritveni bozon je vrsta bozonov, ki so nosilci osnovnih sil.
Kvantna gravitacija in Umeritveni bozon · Seznam fizikalnih vsebin in Umeritveni bozon ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Kvantna gravitacija in Zvezda · Seznam fizikalnih vsebin in Zvezda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Kvantna gravitacija in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Kvantna gravitacija in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Kvantna gravitacija in Seznam fizikalnih vsebin
Kvantna gravitacija 53 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 51, indeks Jaccard je 2.23% = 51 / (53 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Kvantna gravitacija in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: