Podobnosti med Interferometrija in Seznam fizikalnih vsebin
Interferometrija in Seznam fizikalnih vsebin še 44 stvari v skupni (v Unijapedija): Absorpcija, Astronomija, Barva, Daljnogled, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Elektronski mikroskop, Faza (fizika), Faznokontrastni mikroskop, Fizika osnovnih delcev, Foton, Fraunhoferjeve črte, Frekvenca, Interferenca, Jakost (fizika), Jedrska fizika, Koherentno valovanje, Kripton, Kvantna mehanika, Ločljivost, Lomni količnik, Meritev, Meroslovje, Meter, Molekula, Natrij, Odboj, Optični instrument, Optično vlakno, Optika, ..., Plazma (fizika), Pot, Površina, Razdalja, Seizmologija, Spektroskopija, Srebro, Svetloba, Valovanje, Valovna dolžina, Valovno čelo, Vpadni kot, Zeitschrift für Physik, Zrcalo. Razširi indeks (14 več) »
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Absorpcija in Interferometrija · Absorpcija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Interferometrija · Astronomija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Barva in Interferometrija · Barva in Seznam fizikalnih vsebin ·
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Daljnogled in Interferometrija · Daljnogled in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Elektromagnetno valovanje in Interferometrija · Elektromagnetno valovanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Elektron in Interferometrija · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektronski mikroskop
Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.
Elektronski mikroskop in Interferometrija · Elektronski mikroskop in Seznam fizikalnih vsebin ·
Faza (fizika)
Fáza je v fiziki izraz, ki označuje dva medsebojno nepovezana pojma.
Faza (fizika) in Interferometrija · Faza (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Faznokontrastni mikroskop
Faznokontrastni (FK) mikroskop spada med svetlobne mikroskope in se ga uporablja predvsem za enostavno mikroskopiranje histoloških rezin, debelih od 5-20μm, ki jih narežemo z mikrotomom.
Faznokontrastni mikroskop in Interferometrija · Faznokontrastni mikroskop in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Fizika osnovnih delcev in Interferometrija · Fizika osnovnih delcev in Seznam fizikalnih vsebin ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Foton in Interferometrija · Foton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fraunhoferjeve črte
page.
Fraunhoferjeve črte in Interferometrija · Fraunhoferjeve črte in Seznam fizikalnih vsebin ·
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Frekvenca in Interferometrija · Frekvenca in Seznam fizikalnih vsebin ·
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Interferenca in Interferometrija · Interferenca in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jakost (fizika)
Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).
Interferometrija in Jakost (fizika) · Jakost (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Interferometrija in Jedrska fizika · Jedrska fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Koherentno valovanje
Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.
Interferometrija in Koherentno valovanje · Koherentno valovanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kripton
Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.
Interferometrija in Kripton · Kripton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Interferometrija in Kvantna mehanika · Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ločljivost
Ločljívost ima več pomenov.
Interferometrija in Ločljivost · Ločljivost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Interferometrija in Lomni količnik · Lomni količnik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Interferometrija in Meritev · Meritev in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meroslovje
Znanstvenik stoji pred preskusno napravo Microarcsecond Metrology (MAM). Meroslovje ali s tujko metrologija je znanstvena in tehniška veda o merjenju.
Interferometrija in Meroslovje · Meroslovje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Interferometrija in Meter · Meter in Seznam fizikalnih vsebin ·
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Interferometrija in Molekula · Molekula in Seznam fizikalnih vsebin ·
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Interferometrija in Natrij · Natrij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Odboj
Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.
Interferometrija in Odboj · Odboj in Seznam fizikalnih vsebin ·
Optični instrument
skener Sonca Óptični instrumènt ali inštrumènt je priprava, sestavljena iz leč ali zrcal, s katero si pomagamo pri gledanju, npr.
Interferometrija in Optični instrument · Optični instrument in Seznam fizikalnih vsebin ·
Optično vlakno
Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.
Interferometrija in Optično vlakno · Optično vlakno in Seznam fizikalnih vsebin ·
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Interferometrija in Optika · Optika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Interferometrija in Plazma (fizika) · Plazma (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Pot
Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.
Interferometrija in Pot · Pot in Seznam fizikalnih vsebin ·
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Interferometrija in Površina · Površina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Interferometrija in Razdalja · Razdalja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Seizmologija
Seizmologíja ali potresoslôvje je veda o potresih in spada med geološke vede.
Interferometrija in Seizmologija · Seizmologija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Interferometrija in Spektroskopija · Seznam fizikalnih vsebin in Spektroskopija ·
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Interferometrija in Srebro · Seznam fizikalnih vsebin in Srebro ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Interferometrija in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba ·
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Interferometrija in Valovanje · Seznam fizikalnih vsebin in Valovanje ·
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Interferometrija in Valovna dolžina · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna dolžina ·
Valovno čelo
ravnine. lečo. Valovna fronta je množica vseh točk do katerih je v določenem trenutku prispelo valovanje na svoji poti po sredstvu od izvora.
Interferometrija in Valovno čelo · Seznam fizikalnih vsebin in Valovno čelo ·
Vpadni kot
Vpádni kót je kot med vpadnim žarkom in vpadno pravokotnico.
Interferometrija in Vpadni kot · Seznam fizikalnih vsebin in Vpadni kot ·
Zeitschrift für Physik
Zeitschrift für Physik je bila nemška akademska revija, ki je izhajala med letoma 1920 in 1997.
Interferometrija in Zeitschrift für Physik · Seznam fizikalnih vsebin in Zeitschrift für Physik ·
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Interferometrija in Zrcalo · Seznam fizikalnih vsebin in Zrcalo ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Interferometrija in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Interferometrija in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Interferometrija in Seznam fizikalnih vsebin
Interferometrija 58 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 44, indeks Jaccard je 1.92% = 44 / (58 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Interferometrija in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: