Podobnosti med Problem obzorja in Seznam fizikalnih vsebin
Problem obzorja in Seznam fizikalnih vsebin še 30 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Anizotropija, Charles William Misner, Einsteinova konstanta, Einsteinove enačbe polja, Energija, Energijska gostota, Fizikalna konstanta, Foton, Galaksija, Gravitacijska konstanta, Hitrost svetlobe, Homogenost, Izotropija, Kelvin, Konstanta fine strukture, Meritev, Mikrovalovi, Plazma (fizika), Prapok, Prasevanje, Razdalja, Snov, Splošna teorija relativnosti, Svetloba, Svetlobno leto, Temperatura, Teorija relativnosti, Toplota, Vesolje.
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Problem obzorja · Albert Einstein in Seznam fizikalnih vsebin ·
Anizotropija
Anizotropíja (izraz izvira iz dveh grških besed: sóo – neenakomerno in: trópos – smer, ter prefiksa: án, ki pomeni negacijo) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da je neka značilnost odvisna od smeri.
Anizotropija in Problem obzorja · Anizotropija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Charles William Misner
Charles William Misner, ameriški fizik in kozmolog, * 13. junij 1932, Jackson, Michigan, ZDA.
Charles William Misner in Problem obzorja · Charles William Misner in Seznam fizikalnih vsebin ·
Einsteinova konstanta
Einsteinova konstanta (ali Einsteinova gravitacijska konstanta (oznaka \kappa'\!\, (kapa), je v fiziki sklopitvena konstanta, ki se pojavlja v Einsteinovih enačbah polja. Enačba se lahko zapiše kot: kjer je G^\!\, Einsteinov tenzor, T^\!\, pa kontravariantni napetostno-energijski tenzor za snov. Ta enačba povezuje ukrivljenost prostora in časa, kjer napetostni tenzor povzroča motnjo prostor-časa in s tem gravitacijo. Einstein je v svojih enačbah polja uporabil Newtonov splošni gravitacijski zakon in konstanta \kappa'\!\, je neposredno povezana z gravitacijsko konstanto \kappa\!\, (označeno tudi kot G\!\, in \mathcal\): Zapis Einsteinove konstante je odvisen od tega kako je definiran napetostni tenzor, tako da so Einsteinove enačbe polja vedno invarianta. Druga možnost izbire za T\!\, da zapis konstante: (glej spodaj za podrobnosti). V Planckovem sistemu enot (\kappa.
Einsteinova konstanta in Problem obzorja · Einsteinova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Einsteinove enačbe polja
Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.
Einsteinove enačbe polja in Problem obzorja · Einsteinove enačbe polja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Problem obzorja · Energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Energijska gostota
Energijska gostota Energetska gostota je količina energije, ki se jo lahko shrani na enoto volumna ali mase.
Energijska gostota in Problem obzorja · Energijska gostota in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Fizikalna konstanta in Problem obzorja · Fizikalna konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Foton in Problem obzorja · Foton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Galaksija in Problem obzorja · Galaksija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Gravitacijska konstanta in Problem obzorja · Gravitacijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Hitrost svetlobe in Problem obzorja · Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin ·
Homogenost
Homogénost ali istoródnost na splošno pomeni enotnost v sebi.
Homogenost in Problem obzorja · Homogenost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Izotropija
Izotropija (izraz izvira iz dveh grških besed; isóo - enako in: trópos - smer) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da neka značilnost ni odvisna od smeri.
Izotropija in Problem obzorja · Izotropija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvin in Problem obzorja · Kelvin in Seznam fizikalnih vsebin ·
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Konstanta fine strukture in Problem obzorja · Konstanta fine strukture in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Meritev in Problem obzorja · Meritev in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mikrovalovi
telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).
Mikrovalovi in Problem obzorja · Mikrovalovi in Seznam fizikalnih vsebin ·
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Plazma (fizika) in Problem obzorja · Plazma (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Prapok in Problem obzorja · Prapok in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.
Prasevanje in Problem obzorja · Prasevanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Problem obzorja in Razdalja · Razdalja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Problem obzorja in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Problem obzorja in Splošna teorija relativnosti · Seznam fizikalnih vsebin in Splošna teorija relativnosti ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Problem obzorja in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba ·
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Problem obzorja in Svetlobno leto · Seznam fizikalnih vsebin in Svetlobno leto ·
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Problem obzorja in Temperatura · Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura ·
Teorija relativnosti
Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.
Problem obzorja in Teorija relativnosti · Seznam fizikalnih vsebin in Teorija relativnosti ·
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Problem obzorja in Toplota · Seznam fizikalnih vsebin in Toplota ·
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Problem obzorja in Vesolje · Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Problem obzorja in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Problem obzorja in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Problem obzorja in Seznam fizikalnih vsebin
Problem obzorja 36 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 30, indeks Jaccard je 1.32% = 30 / (36 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Problem obzorja in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: