Matematična fizika in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Matematična fizika in Seznam fizikalnih vsebin

Matematična fizika vs. Seznam fizikalnih vsebin

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Aage Niels Bohr

Aage Niels Bohr, danski fizik, * 19. junij 1922, København, Danska, † 8. september 2009, København.

Aage Niels Bohr in Matematična fizika · Aage Niels Bohr in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Abdus Salam

Salam (levo) Abdus Salam, pakistanski fizik, * 29. januar 1926, Džang, Pundžab, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. november 1996, Oxford, Anglija.

Abdus Salam in Matematična fizika · Abdus Salam in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Akustika

Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.

Akustika in Matematična fizika · Akustika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Albert Abraham Michelson

Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Albert Abraham Michelson in Matematična fizika · Albert Abraham Michelson in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Albert Einstein in Matematična fizika · Albert Einstein in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Aleksander Markovič Poljakov

Aleksander Markovič Poljakov (rusko Алекса́ндр Ма́ркович Поляко́в), ruski fizik, * 27. september 1945, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Aleksander Markovič Poljakov in Matematična fizika · Aleksander Markovič Poljakov in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Alhacen

Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.

Alhacen in Matematična fizika · Alhacen in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Antidelec

Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.

Antidelec in Matematična fizika · Antidelec in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Arhimed in Matematična fizika · Arhimed in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Aristotel in Matematična fizika · Aristotel in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Arnold Sommerfeld

Arnold Johannes Wilhelm Sommerfeld, nemški fizik, * 5. december 1868, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 26. april 1951, München, Nemčija.

Arnold Sommerfeld in Matematična fizika · Arnold Sommerfeld in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Arthur Michael Jaffe

Arthur Michael Jaffe, ameriški fizik, * 22. december 1937.

Arthur Michael Jaffe in Matematična fizika · Arthur Michael Jaffe in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Astronomija in Matematična fizika · Astronomija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Atom in Matematična fizika · Atom in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Atomska, molekulska in optična fizika

Atómska in molékulska fízika je veja fizike, ki preučuje zgradbo atomov in molekul, njihovo elektronsko ovojnico, energijske nivoje, spektre in druge lastnosti atomov in molekul.

Atomska, molekulska in optična fizika in Matematična fizika · Atomska, molekulska in optična fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Atomsko jedro

Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.

Atomsko jedro in Matematična fizika · Atomsko jedro in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Augustin-Jean Fresnel

Augustin-Jean Fresnel, francoski fizik in izumitelj, * 10. maj 1788, Broglie, Francija, † 14. julij 1827, Ville d'Avray, Francija.

Augustin-Jean Fresnel in Matematična fizika · Augustin-Jean Fresnel in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Šiničiro Tomonaga

Šiničiro Tomonaga ali Sin-Itiro Tomonaga (Tomonaga Shin'ichirō), japonski fizik, * 31. marec, 1906, Tokio, Japonska, † 8. julij, 1979, Tokio.

Šiničiro Tomonaga in Matematična fizika · Šiničiro Tomonaga in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Čen Ning Franklin Jang

Čen Ning Franklin Jang (kitajščina; 楊振寧; pinjin: Yáng Zhènníng), kitajsko-ameriški fizik, * 22. september 1922, Hefej, provinca Anhui, Kitajska.

Matematična fizika in Čen Ning Franklin Jang · Seznam fizikalnih vsebin in Čen Ning Franklin Jang · Poglej več »

Barva

Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.

Barva in Matematična fizika · Barva in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Bernhard Riemann

Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.

Bernhard Riemann in Matematična fizika · Bernhard Riemann in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Besslova funkcija

Besslove funkcije (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo: Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.

Besslova funkcija in Matematična fizika · Besslova funkcija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Carl Friedrich Gauss in Matematična fizika · Carl Friedrich Gauss in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Carl Martin Bender

Carl Martin Bender, ameriški fizik, * 1943.

Carl Martin Bender in Matematična fizika · Carl Martin Bender in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Charles William Misner

Charles William Misner, ameriški fizik in kozmolog, * 13. junij 1932, Jackson, Michigan, ZDA.

Charles William Misner in Matematična fizika · Charles William Misner in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Christiaan Huygens in Matematična fizika · Christiaan Huygens in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Daljnogled in Matematična fizika · Daljnogled in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

David Hilbert

David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.

David Hilbert in Matematična fizika · David Hilbert in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

David Ruelle

David Ruelle, belgijsko-francoski fizik, * 20. avgust 1935, Gent, Belgija.

David Ruelle in Matematična fizika · David Ruelle in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Diferencialna enačba in Matematična fizika · Diferencialna enačba in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Difuzija

Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.

Difuzija in Matematična fizika · Difuzija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Dinamika

Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.

Dinamika in Matematična fizika · Dinamika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Dinamika fluidov

Dinamika fluidov je subkategorija mehanike fluidov, ki se ukvarja z analizo premikajočih se tekočin in njihovo interakcijo s trdnimi telesi ali drugimi tekočinami na njihovem robu.

Dinamika fluidov in Matematična fizika · Dinamika fluidov in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Drugi zakon termodinamike

Drugi zakon termodinamike ali entropijski zakon govori o spremembi entropije sistema pri dovajanju toplote: Pri tem je S1 entropija sistema pred spremembo, torej pri temperaturi T1, S2 pa po spremembi, pri temperaturi T2.

Drugi zakon termodinamike in Matematična fizika · Drugi zakon termodinamike in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

E = mc²

Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enačbo – E.

E = mc² in Matematična fizika · E = mc² in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Edward Williams Morley

Edward Williams Morley, ameriški fizik in kemik, * 29. januar 1838, Newark, New Jersey, ZDA, † 24. februar, 1923, West Hartford, Connecticut, ZDA.

Edward Williams Morley in Matematična fizika · Edward Williams Morley in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Edward Witten

Edward »Ed« Witten, ameriški matematik in fizik, * 26. avgust 1951, Baltimore, Maryland, ZDA.

Edward Witten in Matematična fizika · Edward Witten in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Eksperimentalna fizika

Eksperimentálna fízika je znotraj fizike kategorija disciplin in področij (poddisciplin), ki se osredotoča na opazovanje fizikalnih pojavov, da bi pridobila podatke o Vesolju.

Eksperimentalna fizika in Matematična fizika · Eksperimentalna fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektrika

Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.

Elektrika in Matematična fizika · Elektrika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektrika in magnetizem

Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.

Elektrika in magnetizem in Matematična fizika · Elektrika in magnetizem in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektromagnetna interakcija

Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.

Elektromagnetna interakcija in Matematična fizika · Elektromagnetna interakcija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektromagnetno polje

Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.

Elektromagnetno polje in Matematična fizika · Elektromagnetno polje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Elektron in Matematična fizika · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elipsa

Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.

Elipsa in Matematična fizika · Elipsa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Energija in Matematična fizika · Energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Ernst Mach

Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Ernst Mach in Matematična fizika · Ernst Mach in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Erwin Schrödinger

Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.

Erwin Schrödinger in Matematična fizika · Erwin Schrödinger in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Eter

Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.

Eter in Matematična fizika · Eter in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Eter (fizika)

Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.

Eter (fizika) in Matematična fizika · Eter (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Eugene Paul Wigner

Eugene Paul Wigner (levi) in Alvin Weinberg Eugene Paul Wigner, madžarsko-ameriški fizik in matematik, * 17. november 1902, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 1. januar 1995, Princeton, New Jersey, ZDA.

Eugene Paul Wigner in Matematična fizika · Eugene Paul Wigner in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Evdoks in Matematična fizika · Evdoks in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fazni prehod

Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.

Fazni prehod in Matematična fizika · Fazni prehod in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fenomenologija

Fenomenologija (grško - pojav + - veda) označuje filozofsko gibanje, ki je nastalo v začetkov 20. stoletja in si zadalo cilj obnoviti ne samo filozofijo, marveč tudi znanosti in kulturo.

Fenomenologija in Matematična fizika · Fenomenologija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Matematična fizika · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizikalni zakon

Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.

Fizikalni zakon in Matematična fizika · Fizikalni zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fotoelektrični pojav

Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.

Fotoelektrični pojav in Matematična fizika · Fotoelektrični pojav in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Freeman John Dyson

Dyson in John Forbes Nash v Rimu 2008 Freeman John Dyson, ameriški matematik, fizik in astrofizik, * 15. december 1923, Crowthorne, grofija Berkshire, Anglija, † 28. februar 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.

Freeman John Dyson in Matematična fizika · Freeman John Dyson in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Galilejeva transformacija

Galilejeva transformácija je v fiziki predpis, ki prevede opis kakega pojava v danem inercialnem ali nepospešenem opazovalnem sistemu v opis tega pojava v drugem nepospešenem opazovalnem sistemu, gibajočem se glede na prvega.

Galilejeva transformacija in Matematična fizika · Galilejeva transformacija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Galileo Galilei in Matematična fizika · Galileo Galilei in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gerardus 't Hooft

Gerardus 't Hooft, nizozemski fizik, * 5. julij 1946, Den Helder, Nizozemska.

Gerardus 't Hooft in Matematična fizika · Gerardus 't Hooft in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Gibanje in Matematična fizika · Gibanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gluon

Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo.

Gluon in Matematična fizika · Gluon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gostota zraka

Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.

Gostota zraka in Matematična fizika · Gostota zraka in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Gravitacijsko polje in Matematična fizika · Gravitacijsko polje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hamiltonova mehanika

Hamiltonova mehanika je teorija, razvita kot reformulacija klasične mehanike, ki predvideva enake rezultate kot preostala klasična mehanika.

Hamiltonova mehanika in Matematična fizika · Hamiltonova mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Harmonični oscilator

Nedušeni sistem vzmeti in uteži kot preprosti harmonični oscilator Harmónični oscilátor je fizikalni sistem, ki niha okrog svoje ravnovesne lege tako, da nanj deluje sila, ki je premo sorazmerna odmiku od ravnovesne lege, in je usmerjena proti ravnovesni legi.

Harmonični oscilator in Matematična fizika · Harmonični oscilator in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Heinemanova nagrada

Heinemanova nagrada je mednarodna znanstvena nagrada za matematično fiziko, ki jo od leta 1959 vsako leto izmenično podeljujeta Ameriško fizikalno društvo (APS) in Ameriški fizikalni inštitut (AIP).

Heinemanova nagrada in Matematična fizika · Heinemanova nagrada in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hendrik Antoon Lorentz

Hendrik Antoon Lorentz, nizozemski fizik, * 18. julij 1853, Arnheim, Nizozemska, † 4. februar 1928, Haarlem, Nizozemska.

Hendrik Antoon Lorentz in Matematična fizika · Hendrik Antoon Lorentz in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Henri Poincaré

Jules Henri Poincaré, francoski matematik in filozof, * 29. april 1854, Nancy, Francija, † 17. julij 1912, Pariz, Francija.

Henri Poincaré in Matematična fizika · Henri Poincaré in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz in Matematična fizika · Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hermann Minkowski

Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.

Hermann Minkowski in Matematična fizika · Hermann Minkowski in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hermann Weyl

Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.

Hermann Weyl in Matematična fizika · Hermann Weyl in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hideki Jukava

Hideki Jukava (Yukawa Hideki), japonski fizik, * 23. januar 1907, Tokio, Japonska, † 8. september 1981, Tokio.

Hideki Jukava in Matematična fizika · Hideki Jukava in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hilbertov prostor

strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.

Hilbertov prostor in Matematična fizika · Hilbertov prostor in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Inercialni opazovalni sistem

Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.

Inercialni opazovalni sistem in Matematična fizika · Inercialni opazovalni sistem in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Interakcija

Interakcija pomeni medsebojno vplivanje.

Interakcija in Matematična fizika · Interakcija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Interferenca

Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.

Interferenca in Matematična fizika · Interferenca in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Isaac Newton in Matematična fizika · Isaac Newton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Izparevanje

Izparévanje (ali evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega (tekoče stanje) v plinasto agregatno stanje.

Izparevanje in Matematična fizika · Izparevanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

James Clerk Maxwell

Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.

James Clerk Maxwell in Matematična fizika · James Clerk Maxwell in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Jean le Rond d'Alembert in Matematična fizika · Jean le Rond d'Alembert in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Jožef Stefan in Matematična fizika · Jožef Stefan in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Johannes Kepler in Matematična fizika · Johannes Kepler in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

John Hasbrouck van Vleck

John Hasbrouck van Vleck, ameriški fizik in matematik, * 13. marec 1899, Middletown, Connecticut, ZDA, † 27. oktober 1980, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

John Hasbrouck van Vleck in Matematična fizika · John Hasbrouck van Vleck in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

John Henry Schwarz

John Henry Schwarz, ameriški fizik, * 22. november 1941, North Adams, Massachusetts, ZDA.

John Henry Schwarz in Matematična fizika · John Henry Schwarz in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

John Stewart Bell

John Stewart Bell, irski fizik, * 28. junij 1928, Belfast, Severna Irska, † 1. oktober 1990, Belfast.

John Stewart Bell in Matematična fizika · John Stewart Bell in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

John William Strutt Rayleigh

John William Strutt, 3.

John William Strutt Rayleigh in Matematična fizika · John William Strutt Rayleigh in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Joičiro Nambu

Joičiro Nambu (Nambu Yōichirō), japonsko-ameriški fizik, * 18. januar 1921, Prefektura Fukui, Japonska, † 5. julij 2015.

Joičiro Nambu in Matematična fizika · Joičiro Nambu in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Joseph Fourier

Jean-Baptiste Joseph Fourier, francoski fizik in matematik, * 21. marec 1768, Auxerre, Burgundija, Francija, † 16. maj 1830, Pariz, Francija.

Joseph Fourier in Matematična fizika · Joseph Fourier in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Joseph-Louis de Lagrange

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.

Joseph-Louis de Lagrange in Matematična fizika · Joseph-Louis de Lagrange in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Josiah Willard Gibbs

Josiah Willard Gibbs, ameriški fizik, matematik in kemik, * 11. februar 1839, New Haven, Connecticut, ZDA, † 28. april 1903, prav tam.

Josiah Willard Gibbs in Matematična fizika · Josiah Willard Gibbs in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Juan Martín Maldacena

Juan Martín Maldacena, argentinski fizik, * 10. september 1968, Caballito, Buenos Aires, Argentina.

Juan Martín Maldacena in Matematična fizika · Juan Martín Maldacena in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Julian Seymour Schwinger

Julian Seymour Schwinger, ameriški fizik in matematik, * 12. februar 1918, New York, New York, ZDA, † 16. julij 1994, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Julian Seymour Schwinger in Matematična fizika · Julian Seymour Schwinger in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kartezični koordinatni sistem

Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.

Kartezični koordinatni sistem in Matematična fizika · Kartezični koordinatni sistem in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kenneth Geddes Wilson

Kenneth Geddes Wilson, ameriški fizik, * 8. junij 1936, Waltham, Massachusetts, ZDA, † 15. junij 2013, Saco, Maine, ZDA.

Kenneth Geddes Wilson in Matematična fizika · Kenneth Geddes Wilson in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Keplerjevi zakoni

Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.

Keplerjevi zakoni in Matematična fizika · Keplerjevi zakoni in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kinetična energija

Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.

Kinetična energija in Matematična fizika · Kinetična energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Klasična mehanika

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.

Klasična mehanika in Matematična fizika · Klasična mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kožni pojav

Kóžni pojàv ali skín efékt (angleško skin effect, kožni pojav) je v fiziki lastnost spreminjajočega toka, da teče znotraj električnega prevodnika tako, da je gostota električnega toka blizu površine vodnika večja kot v njegovem središču.

Kožni pojav in Matematična fizika · Kožni pojav in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kozmologija

Kozmologíja (starogrško: kosmología.

Kozmologija in Matematična fizika · Kozmologija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Kvantna mehanika in Matematična fizika · Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kvantna teorija polja

Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.

Kvantna teorija polja in Matematična fizika · Kvantna teorija polja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kvantni harmonični oscilator

Kvantni harmonični oscilator je kvantnomehanski analogon klasičnemu harmoničnemu oscilatorju (harmoničnemu nihalu).

Kvantni harmonični oscilator in Matematična fizika · Kvantni harmonični oscilator in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kvark

Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.

Kvark in Matematična fizika · Kvark in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb

Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.

Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb in Matematična fizika · Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lars Onsager

Lars Onsager, norveško-ameriški fizik in kemik, * 27. november 1903, Norveška, † 5. oktober 1976, ZDA.

Lars Onsager in Matematična fizika · Lars Onsager in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Léon Van Hove

Léon Charles Prudent Van Hove, belgijski fizik, * 10. februar 1924, Bruselj, Belgija, † 2. september 1990, Ženeva, Švica.

Léon Van Hove in Matematična fizika · Léon Van Hove in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Led

Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.

Led in Matematična fizika · Led in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Lega in Matematična fizika · Lega in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Leonard Susskind

Leonard Susskind, ameriški fizik in kozmolog, * 1. januar 1940, New York, New York, ZDA.

Leonard Susskind in Matematična fizika · Leonard Susskind in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Leonhard Euler in Matematična fizika · Leonhard Euler in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lev Davidovič Landau

Lev Davidovič Landau, ruski fizik, Baku, Ruski imperij (sedaj Azerbajdžan), * 22. januar (9. januar, ruski koledar) 1908, † 1. april 1968, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Lev Davidovič Landau in Matematična fizika · Lev Davidovič Landau in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lorentzeva transformacija

Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.

Lorentzeva transformacija in Matematična fizika · Lorentzeva transformacija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Ludwig Edward Boltzmann

Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).

Ludwig Edward Boltzmann in Matematična fizika · Ludwig Edward Boltzmann in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Magnetizem

Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.

Magnetizem in Matematična fizika · Magnetizem in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Magnetni moment

Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.

Magnetni moment in Matematična fizika · Magnetni moment in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Marvin Leonard Goldberger

Marvin Leonard Goldberger, ameriški fizik, * 22. oktober 1922, Chicago, Illinois, ZDA, † 26. november 2014, San Diego, Kalifornija, ZDA.

Marvin Leonard Goldberger in Matematična fizika · Marvin Leonard Goldberger in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Masa in Matematična fizika · Masa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Max Born

Max Born, nemški matematik in fizik, * 11. december 1882, (Breslau), Nemčija), † 5. januar 1970, Göttingen, Nemčija.

Matematična fizika in Max Born · Max Born in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Max Planck

Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.

Matematična fizika in Max Planck · Max Planck in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Maxwellove enačbe

Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.

Matematična fizika in Maxwellove enačbe · Maxwellove enačbe in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Matematična fizika in Mehanika · Mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Matematična fizika in Meritev · Meritev in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Michael Faraday

Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.

Matematična fizika in Michael Faraday · Michael Faraday in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Miselni preizkus

Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.

Matematična fizika in Miselni preizkus · Miselni preizkus in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mitchell Jay Feigenbaum

Mitchell Jay Feigenbaum, ameriški fizik in matematik, * 19. december 1944, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 30. junij 2019, New York.

Matematična fizika in Mitchell Jay Feigenbaum · Mitchell Jay Feigenbaum in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Močna jedrska sila

Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Matematična fizika in Močna jedrska sila · Močna jedrska sila in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Matematična fizika in Molekula · Molekula in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Murray Gell-Mann

Murray Gell-Mann, ameriški fizik, * 15. september, 1929, New York, New York, ZDA; † 24. maj, 2019, Santa Fe de Nuevo México.

Matematična fizika in Murray Gell-Mann · Murray Gell-Mann in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Načelo

Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.

Matematična fizika in Načelo · Načelo in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Matematična fizika in Narava · Narava in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Matematična fizika in Nebesna mehanika · Nebesna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Matematična fizika in Newtonovi zakoni gibanja · Newtonovi zakoni gibanja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Niels Henrik David Bohr

Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.

Matematična fizika in Niels Henrik David Bohr · Niels Henrik David Bohr in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nihanje

Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.

Matematična fizika in Nihanje · Nihanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov

Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov, ruski fizik in matematik, * 21. avgust 1909, Nižni Novgorod, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 12. februar 1992, Moskva, Rusija.

Matematična fizika in Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov · Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nukleon

kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.

Matematična fizika in Nukleon · Nukleon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Opazovalni sistem

Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.

Matematična fizika in Opazovalni sistem · Opazovalni sistem in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Operator (matematika)

Operátor je drugo ime za matematično operacijo.

Matematična fizika in Operator (matematika) · Operator (matematika) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Optika

Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.

Matematična fizika in Optika · Optika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Osnovna sila

Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.

Matematična fizika in Osnovna sila · Osnovna sila in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Matematična fizika in Osončje · Osončje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Paul Adrien Maurice Dirac

Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.

Matematična fizika in Paul Adrien Maurice Dirac · Paul Adrien Maurice Dirac in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Matematična fizika in Pierre-Simon Laplace · Pierre-Simon Laplace in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Planckov zakon

črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.

Matematična fizika in Planckov zakon · Planckov zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Polje (fizika)

Polje je v fiziki pojem, ki vsaki točki prostor-časa pripisuje vrednost neke fizikalne količine.

Matematična fizika in Polje (fizika) · Polje (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Matematična fizika in Posebna teorija relativnosti · Posebna teorija relativnosti in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Poskus

Poskus (tudi poizkus in preskus) ali eksperiment je korak v znanstveni metodi, ki dá najprimernejšega med modeli ali domnevami.

Matematična fizika in Poskus · Poskus in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Pozitron

Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.

Matematična fizika in Pozitron · Pozitron in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prosti pad

Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.

Matematična fizika in Prosti pad · Prosti pad in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Matematična fizika in Prostor · Prostor in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prostor Minkowskega

Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.

Matematična fizika in Prostor Minkowskega · Prostor Minkowskega in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Matematična fizika in Prostor-čas · Prostor-čas in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Matematična fizika in Prostornina · Prostornina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Razsežnost (vektorski prostor)

Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.

Matematična fizika in Razsežnost (vektorski prostor) · Razsežnost (vektorski prostor) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Matematična fizika in René Descartes · René Descartes in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Richard Phillips Feynman

Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Matematična fizika in Richard Phillips Feynman · Richard Phillips Feynman in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Robert Boyle

Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.

Matematična fizika in Robert Boyle · Robert Boyle in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Satjendra Nat Bose

Satjendra Nat Bose, indijski fizik in matematik, * 1. januar 1894, Kalkuta, Indija, † 4. februar 1974, Kalkuta.

Matematična fizika in Satjendra Nat Bose · Satjendra Nat Bose in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sevanje

Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.

Matematična fizika in Sevanje · Sevanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sheldon Lee Glashow

Sheldon Lee Glashow, ameriški fizik, * 5. december 1932.

Matematična fizika in Sheldon Lee Glashow · Seznam fizikalnih vsebin in Sheldon Lee Glashow · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Matematična fizika in Sila · Seznam fizikalnih vsebin in Sila · Poglej več »

Siméon-Denis Poisson

Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.

Matematična fizika in Siméon-Denis Poisson · Seznam fizikalnih vsebin in Siméon-Denis Poisson · Poglej več »

Simetrija

Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.

Matematična fizika in Simetrija · Seznam fizikalnih vsebin in Simetrija · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Matematična fizika in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov · Poglej več »

Spekter elektromagnetnega valovanja

Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.

Matematična fizika in Spekter elektromagnetnega valovanja · Seznam fizikalnih vsebin in Spekter elektromagnetnega valovanja · Poglej več »

Spektroskopija

prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.

Matematična fizika in Spektroskopija · Seznam fizikalnih vsebin in Spektroskopija · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Matematična fizika in Splošna teorija relativnosti · Seznam fizikalnih vsebin in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Matematična fizika in Splošni gravitacijski zakon · Seznam fizikalnih vsebin in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »

Statistična fizika

Statistična fizika je znanstveno področje fizike, ki se ukvarja z matematičnim opisom narave in naravnih pojavov.

Matematična fizika in Statistična fizika · Seznam fizikalnih vsebin in Statistična fizika · Poglej več »

Statistična mehanika

Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.

Matematična fizika in Statistična mehanika · Seznam fizikalnih vsebin in Statistična mehanika · Poglej več »

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Matematična fizika in Stefan-Boltzmannov zakon · Seznam fizikalnih vsebin in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »

Stefanova naloga

difuziji. Stefanova naloga (tudi Stefanov problem) je v matematiki in njenih uporabah, še posebej pri faznih prehodih v snovi, posebni primer problema mejnih vrednosti za parabolično parcialno diferencialno enačbo, prilagojeno za primer v katerem se lahko fazna meja s časom premika.

Matematična fizika in Stefanova naloga · Seznam fizikalnih vsebin in Stefanova naloga · Poglej več »

Steven Weinberg

Steven Weinberg, ameriški fizik, * 3. maj 1933, New York, New York, ZDA, † 24. julij 2021.

Matematična fizika in Steven Weinberg · Seznam fizikalnih vsebin in Steven Weinberg · Poglej več »

Subrahmanyan Chandrasekhar

Subrahmanyan Chandrasekhar (tamilsko சுப்பிரமணியன் சந்திரசேகர், FRS, ameriško-indijski fizik, astrofizik in matematik, * 19. oktober 1910, Lahore, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. avgust 1995, Chicago, Illinois, ZDA.

Matematična fizika in Subrahmanyan Chandrasekhar · Seznam fizikalnih vsebin in Subrahmanyan Chandrasekhar · Poglej več »

Taj Tsun Vu

Taj Tsun Vu (kitajsko-ameriški fizik, 1. september 1933, Šanghaj, Kitajska. Vu deluje na področju uporabne fizike in je najbolj znan po svojih dosežkih na področju visokoenergijske jedrske fizike in statistične mehanike.

Matematična fizika in Taj Tsun Vu · Seznam fizikalnih vsebin in Taj Tsun Vu · Poglej več »

Taljenje

vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.

Matematična fizika in Taljenje · Seznam fizikalnih vsebin in Taljenje · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Matematična fizika in Težnost · Seznam fizikalnih vsebin in Težnost · Poglej več »

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Matematična fizika in Tekočina · Seznam fizikalnih vsebin in Tekočina · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Matematična fizika in Telo (fizika) · Seznam fizikalnih vsebin in Telo (fizika) · Poglej več »

Teoretična fizika

Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.

Matematična fizika in Teoretična fizika · Seznam fizikalnih vsebin in Teoretična fizika · Poglej več »

Teorija

Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.

Matematična fizika in Teorija · Seznam fizikalnih vsebin in Teorija · Poglej več »

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Matematična fizika in Termodinamika · Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamika · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Matematična fizika in Tir · Seznam fizikalnih vsebin in Tir · Poglej več »

Transportni pojav

Transpôrtni pojáv označuje v fiziki razred pojavov, pri katerih gre za prevajanje energije, snovi, električnega naboja ipd.

Matematična fizika in Transportni pojav · Seznam fizikalnih vsebin in Transportni pojav · Poglej več »

Tullio Regge

Tullio Regge, italijanski fizik, * 11. julij 1931, Torino, Italija, † 23. oktober 2014, Orbassano.

Matematična fizika in Tullio Regge · Seznam fizikalnih vsebin in Tullio Regge · Poglej več »

Valovanje

vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.

Matematična fizika in Valovanje · Seznam fizikalnih vsebin in Valovanje · Poglej več »

Variacijski račun

Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.

Matematična fizika in Variacijski račun · Seznam fizikalnih vsebin in Variacijski račun · Poglej več »

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Matematična fizika in Vektor (matematika) · Seznam fizikalnih vsebin in Vektor (matematika) · Poglej več »

Vladimir Aleksandrovič Fok

Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Matematična fizika in Vladimir Aleksandrovič Fok · Seznam fizikalnih vsebin in Vladimir Aleksandrovič Fok · Poglej več »

Vztrajnost

Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.

Matematična fizika in Vztrajnost · Seznam fizikalnih vsebin in Vztrajnost · Poglej več »

Werner Karl Heisenberg

Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.

Matematična fizika in Werner Karl Heisenberg · Seznam fizikalnih vsebin in Werner Karl Heisenberg · Poglej več »

Wilhelm Röntgen

Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik, * 27. marec 1845, Lennep, renska Prusija (sedaj predel Remscheida, Nemčija), † 10. februar 1923, München, Weimarska republika (sedaj Nemčija).

Matematična fizika in Wilhelm Röntgen · Seznam fizikalnih vsebin in Wilhelm Röntgen · Poglej več »

William Rowan Hamilton

Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.

Matematična fizika in William Rowan Hamilton · Seznam fizikalnih vsebin in William Rowan Hamilton · Poglej več »

William Thomson

Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.

Matematična fizika in William Thomson · Seznam fizikalnih vsebin in William Thomson · Poglej več »

Wolfgang Ernst Pauli

Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.

Matematična fizika in Wolfgang Ernst Pauli · Seznam fizikalnih vsebin in Wolfgang Ernst Pauli · Poglej več »

Zvok

Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.

Matematična fizika in Zvok · Seznam fizikalnih vsebin in Zvok · Poglej več »