Podobnosti med Precesija enakonočij in Seznam fizikalnih vsebin
Precesija enakonočij in Seznam fizikalnih vsebin še 62 stvari v skupni (v Unijapedija): Apsidna točka, Aristarh, Bibavica, Centripetalna sila, Dan, Deklinacija, Dvojica sil, Ekliptika, Ekvator, Enakonočje, Enotski vektor, Gibanje, Inercialni opazovalni sistem, Isaac Newton, Jean le Rond d'Alembert, Julijansko leto, Keplerjevi zakoni, Kotna hitrost, Lega, Leto, Lunin mrk, Meritev, Mrk, Naklon tira, Navor, Nebesni koordinatni sistem, Nebesni pol, Nutacija, Obzorje, Obzornik za matematiko in fiziko, ..., Opozicija (astronomija), Os vrtenja, Osončje, Ozvezdje, Paralaksa, Philosophiae naturalis principia mathematica, Planet, Plimska sila, Pomladišče, Precesija, Precesija enakonočij, Radian, Rektascenzija, Sekunda, Severnica, Sidersko leto, Sila, Sončev obrat, Splošni gravitacijski zakon, Težišče, Težnost, Telo (fizika), Tir, Tropsko leto, Vektor (matematika), Vrtavka, Vrtenje, Vrtilna količina, Vztrajnostni moment, Zemlja, Zodiak, Zvezda. Razširi indeks (32 več) »
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Apsidna točka in Precesija enakonočij · Apsidna točka in Seznam fizikalnih vsebin ·
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Aristarh in Precesija enakonočij · Aristarh in Seznam fizikalnih vsebin ·
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Bibavica in Precesija enakonočij · Bibavica in Seznam fizikalnih vsebin ·
Centripetalna sila
Centripetálna síla (tudi rádialna síla; oznaka Fc) je sila, ki deluje pri kroženju in ukrivlja tir krožečega telesa.
Centripetalna sila in Precesija enakonočij · Centripetalna sila in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Dan in Precesija enakonočij · Dan in Seznam fizikalnih vsebin ·
Deklinacija
Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.
Deklinacija in Precesija enakonočij · Deklinacija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dvojica sil
Dvojíca síl je par vzporednih, nasprotno enakih sil.
Dvojica sil in Precesija enakonočij · Dvojica sil in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Ekliptika in Precesija enakonočij · Ekliptika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Ekvator in Precesija enakonočij · Ekvator in Seznam fizikalnih vsebin ·
Enakonočje
Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je astronomski pojav, v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu.
Enakonočje in Precesija enakonočij · Enakonočje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Enotski vektor
Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.
Enotski vektor in Precesija enakonočij · Enotski vektor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Gibanje in Precesija enakonočij · Gibanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Inercialni opazovalni sistem
Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.
Inercialni opazovalni sistem in Precesija enakonočij · Inercialni opazovalni sistem in Seznam fizikalnih vsebin ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Precesija enakonočij · Isaac Newton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jean le Rond d'Alembert
Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.
Jean le Rond d'Alembert in Precesija enakonočij · Jean le Rond d'Alembert in Seznam fizikalnih vsebin ·
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Julijansko leto in Precesija enakonočij · Julijansko leto in Seznam fizikalnih vsebin ·
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Keplerjevi zakoni in Precesija enakonočij · Keplerjevi zakoni in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Kotna hitrost in Precesija enakonočij · Kotna hitrost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Lega
Léga ima več pomenov.
Lega in Precesija enakonočij · Lega in Seznam fizikalnih vsebin ·
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Leto in Precesija enakonočij · Leto in Seznam fizikalnih vsebin ·
Lunin mrk
Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.
Lunin mrk in Precesija enakonočij · Lunin mrk in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Meritev in Precesija enakonočij · Meritev in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mrk
Mŕk je pojav, pri katerem se eno astronomsko telo premakne v senco drugega.
Mrk in Precesija enakonočij · Mrk in Seznam fizikalnih vsebin ·
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Naklon tira in Precesija enakonočij · Naklon tira in Seznam fizikalnih vsebin ·
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Navor in Precesija enakonočij · Navor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nebesni koordinatni sistem
Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.
Nebesni koordinatni sistem in Precesija enakonočij · Nebesni koordinatni sistem in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nebesni pol
Položaj severnega in južnega nebesnega pola za opazovalca na severnih zemljepisnih širinah. Kroženje cirkumpolarnih zvezd okoli severnega nebesnega pola. Za en krog zvezde potrebujejo 24 ur. Nebesni pol je točka na nebesni krogli, kjer podaljšek Zemljine vrtilne osi seka navidezno nebesno kroglo.
Nebesni pol in Precesija enakonočij · Nebesni pol in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nutacija
Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.
Nutacija in Precesija enakonočij · Nutacija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Obzorje
morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.
Obzorje in Precesija enakonočij · Obzorje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Obzornik za matematiko in fiziko
Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).
Obzornik za matematiko in fiziko in Precesija enakonočij · Obzornik za matematiko in fiziko in Seznam fizikalnih vsebin ·
Opozicija (astronomija)
Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.
Opozicija (astronomija) in Precesija enakonočij · Opozicija (astronomija) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Os vrtenja in Precesija enakonočij · Os vrtenja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Osončje in Precesija enakonočij · Osončje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Ozvezdje in Precesija enakonočij · Ozvezdje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Paralaksa
Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.
Paralaksa in Precesija enakonočij · Paralaksa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Philosophiae naturalis principia mathematica
Newtonov lastni izvod ''Načel'' z ročno vpisanimi popravki za drugo izdajo Philosophiae naturalis principia mathematica (latinsko Matematična načela naravoslovja) je delo v treh zvezkih, ki ga je Isaac Newton končal in poslal rokopis Kraljevi družbi leta 1686 ter objavil leto kasneje 5.
Philosophiae naturalis principia mathematica in Precesija enakonočij · Philosophiae naturalis principia mathematica in Seznam fizikalnih vsebin ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Planet in Precesija enakonočij · Planet in Seznam fizikalnih vsebin ·
Plimska sila
Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.
Plimska sila in Precesija enakonočij · Plimska sila in Seznam fizikalnih vsebin ·
Pomladišče
Definicija pomladišča (smer proti pomladišču je označena rdeče) Pomladišče (tudi pomladna točka, oznaka γ) je ena izmed točk na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator.
Pomladišče in Precesija enakonočij · Pomladišče in Seznam fizikalnih vsebin ·
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Precesija in Precesija enakonočij · Precesija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Precesija enakonočij in Precesija enakonočij · Precesija enakonočij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Radian
π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.
Precesija enakonočij in Radian · Radian in Seznam fizikalnih vsebin ·
Rektascenzija
Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.
Precesija enakonočij in Rektascenzija · Rektascenzija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Precesija enakonočij in Sekunda · Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin ·
Severnica
Zvezda Severnica in ozvezdji Veliki in Mali medved Sévernica (ali Polára, Polárnica, Poláris, Feniks) (α UMi, α Ursae Minoris, Alfa Ursae Minoris) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda (Malega voza).
Precesija enakonočij in Severnica · Severnica in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sidersko leto
Sidersko leto, siderično leto ali zvezdno leto je čas, ki ga potrebuje Sonce na svoji navidezni poti po nebesni krogli, da se vrne v isto točko glede na oddaljene zvezde.
Precesija enakonočij in Sidersko leto · Seznam fizikalnih vsebin in Sidersko leto ·
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Precesija enakonočij in Sila · Seznam fizikalnih vsebin in Sila ·
Sončev obrat
Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.
Precesija enakonočij in Sončev obrat · Seznam fizikalnih vsebin in Sončev obrat ·
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Precesija enakonočij in Splošni gravitacijski zakon · Seznam fizikalnih vsebin in Splošni gravitacijski zakon ·
Težišče
Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.
Precesija enakonočij in Težišče · Seznam fizikalnih vsebin in Težišče ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Precesija enakonočij in Težnost · Seznam fizikalnih vsebin in Težnost ·
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Precesija enakonočij in Telo (fizika) · Seznam fizikalnih vsebin in Telo (fizika) ·
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Precesija enakonočij in Tir · Seznam fizikalnih vsebin in Tir ·
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Precesija enakonočij in Tropsko leto · Seznam fizikalnih vsebin in Tropsko leto ·
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Precesija enakonočij in Vektor (matematika) · Seznam fizikalnih vsebin in Vektor (matematika) ·
Vrtavka
Vrtavka Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija in ''R'' – vrtenje. Japonska vrtavka Vrtávka je otroška igrača, narejena tako, da se ob hitrem zasuku enakomerno vrti okrog svoje osi.
Precesija enakonočij in Vrtavka · Seznam fizikalnih vsebin in Vrtavka ·
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Precesija enakonočij in Vrtenje · Seznam fizikalnih vsebin in Vrtenje ·
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Precesija enakonočij in Vrtilna količina · Seznam fizikalnih vsebin in Vrtilna količina ·
Vztrajnostni moment
Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.
Precesija enakonočij in Vztrajnostni moment · Seznam fizikalnih vsebin in Vztrajnostni moment ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Precesija enakonočij in Zemlja · Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja ·
Zodiak
Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.
Precesija enakonočij in Zodiak · Seznam fizikalnih vsebin in Zodiak ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Precesija enakonočij in Zvezda · Seznam fizikalnih vsebin in Zvezda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Precesija enakonočij in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Precesija enakonočij in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Precesija enakonočij in Seznam fizikalnih vsebin
Precesija enakonočij 150 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 62, indeks Jaccard je 2.60% = 62 / (150 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Precesija enakonočij in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: