Kazalo
64 odnosi: Annalen der Physik, Aritmetična sredina, Astrofizika, Astronomija, Bela pritlikavka, Boltzmannova konstanta, Carl Gustav Jakob Jacobi, Dušilka, Ekviparticijski izrek, Električno polje, Enrico Fermi, Eugene Parker, Fizikalna količina, Fritz Zwicky, Galaksija, Gibalna količina, Gradient, Gravitacijska konstanta, Henri Poincaré, Hubblov zakon, Izrek, James Clerk Maxwell, Jata galaksij, John William Strutt Rayleigh, Joseph-Louis de Lagrange, Kinetična energija, Klasična mehanika, Komutator, Koordinatno izhodišče, Kotna hitrost, Kozmologija, Krajevni vektor, Lagrangeeva enakost, Latinščina, Lega, Magnetno polje, Mehanika, Newtonovi zakoni gibanja, Paul Ledoux, Planetni sestav, Plazma, Posebna teorija relativnosti, Potencialna energija, Poyntingov vektor, Red velikosti, Rudolf Julius Emmanuel Clausius, Sila, Skalar, Snov, Statistična mehanika, ... Razširi indeks (14 več) »
- Dinamika
- Fizikalni izreki
- Osnovni fizikalni koncepti
Annalen der Physik
Annalen der Physik je fizikalna znanstvena revija.
Poglej Virialni izrek in Annalen der Physik
Aritmetična sredina
Aritmétična sredína ali povpréčje oz.
Poglej Virialni izrek in Aritmetična sredina
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Poglej Virialni izrek in Astrofizika
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Virialni izrek in Astronomija
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Poglej Virialni izrek in Bela pritlikavka
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Poglej Virialni izrek in Boltzmannova konstanta
Carl Gustav Jakob Jacobi
Carl Gustav Jakob Jacobi, nemški matematik, * 10. december 1804, Potsdam, Nemčija, † 18. februar 1851, Berlin.
Poglej Virialni izrek in Carl Gustav Jakob Jacobi
Dušilka
Dušilka Dušílka, navitje, induktor ali tuljáva je elektronski element z dvema priključkoma, katerega glavna značilnost je induktivnost.
Poglej Virialni izrek in Dušilka
Ekviparticijski izrek
Ekviparticíjski izrèk ali izrèk o enakomérni razdelítvi (energíje) v klasični statistični mehaniki trdi, da v povprečju odpade na vsako prostostno stopnjo, torej na vsak kvadratni člen v izrazu za polno energijo atoma ali molekule energija kBT/2, pri čemer je kB Boltzmannova konstanta, T pa absolutna temperatura.
Poglej Virialni izrek in Ekviparticijski izrek
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Virialni izrek in Električno polje
Enrico Fermi
Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.
Poglej Virialni izrek in Enrico Fermi
Eugene Parker
Eugene Newman Parker, ameriški astrofizik, * 10. junij 1927, Houghton, Michigan, ZDA, † 15. marec 2022, ZDA.
Poglej Virialni izrek in Eugene Parker
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Poglej Virialni izrek in Fizikalna količina
Fritz Zwicky
Fritz Zwicky, švicarski astronom, * 14. februar 1898, Varna, Bolgarija, † 8. februar 1974, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Virialni izrek in Fritz Zwicky
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Virialni izrek in Galaksija
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Virialni izrek in Gibalna količina
Gradient
Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.
Poglej Virialni izrek in Gradient
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Virialni izrek in Gravitacijska konstanta
Henri Poincaré
Jules Henri Poincaré, francoski matematik in filozof, * 29. april 1854, Nancy, Francija, † 17. julij 1912, Pariz, Francija.
Poglej Virialni izrek in Henri Poincaré
Hubblov zakon
Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.
Poglej Virialni izrek in Hubblov zakon
Izrek
Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.
Poglej Virialni izrek in Izrek
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
Poglej Virialni izrek in James Clerk Maxwell
Jata galaksij
Jata galaksij Abell 2744. Jata galaksij (ali galaktična jata) je gravitacijsko vezana združba, v kateri je več deset pa do več sto galaksij.
Poglej Virialni izrek in Jata galaksij
John William Strutt Rayleigh
John William Strutt, 3.
Poglej Virialni izrek in John William Strutt Rayleigh
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Poglej Virialni izrek in Joseph-Louis de Lagrange
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Poglej Virialni izrek in Kinetična energija
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Virialni izrek in Klasična mehanika
Komutator
right Osnovna shema komutatorja. Komutator, ki se vrti skupaj z rotorjem (poenostavljeno narisan kot ena sama zanka), preko ščetk (pobarvane sivo) tvori zaključen tokokrog. Komutátor je vrsta mehanskega usmernika, ki pretvarja enosmerno električno napetost v izmenično.
Poglej Virialni izrek in Komutator
Koordinatno izhodišče
Koordinátno izhodíšče je v matematiki točka v koordinatnem sistemu, glede na katero se podaja koordinate ostalih točk.
Poglej Virialni izrek in Koordinatno izhodišče
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Poglej Virialni izrek in Kotna hitrost
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Poglej Virialni izrek in Kozmologija
Krajevni vektor
Točki ''P'' in ''Q'' v ravnini ter njuna krajevna vektorja od izhodišča ''O'' Krajévni véktor (zastarelo rádij-véktor) je v matematiki in fiziki vektor, ki sega od izhodišča koordinatnega sistema do izbrane točke prostora (ali ravnine), denimo do trenutne lege točkastega telesa.
Poglej Virialni izrek in Krajevni vektor
Lagrangeeva enakost
Lagrangeeva enákost ali Lagrangeeva identitéta je v algebri enakost: ki velja za dve poljubni množici in realnih ali kompleksnih števil (oziroma splošneje, elementov komutativnega kolobarja).
Poglej Virialni izrek in Lagrangeeva enakost
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Virialni izrek in Latinščina
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Virialni izrek in Lega
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Virialni izrek in Magnetno polje
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Virialni izrek in Mehanika
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Poglej Virialni izrek in Newtonovi zakoni gibanja
Paul Ledoux
Paul Ledoux, belgijski astronom in astrofizik, * 8. avgust 1914, Forrières, Belgija, † 6. oktober 1988.
Poglej Virialni izrek in Paul Ledoux
Planetni sestav
Planetni sestav oz.
Poglej Virialni izrek in Planetni sestav
Plazma
Plazma je beseda z več pomeni.
Poglej Virialni izrek in Plazma
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Poglej Virialni izrek in Posebna teorija relativnosti
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Poglej Virialni izrek in Potencialna energija
Poyntingov vektor
Sevanje dipola. Dipol je vzporeden z osjo z, električno polje in Poyntingov vektor pa ležita v ravnini x-z. Poyntingov véktor (ali tudi Umov-Poyntingov vektor; označba \vec\mathcal ali \vec\mathbf) je v fiziki vektorska količina in predstavlja smer in velikost energijskega toka elektromagnetnega polja.
Poglej Virialni izrek in Poyntingov vektor
Red velikosti
Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.
Poglej Virialni izrek in Red velikosti
Rudolf Julius Emmanuel Clausius
Rudolf Julius Emmanuel Clausius, nemški matematik in fizik, * 2. januar 1822, Koslin (Köslin), Prusija (zdaj Koszalin, Poljska), † 24. avgust 1888, Bonn, Nemčija.
Poglej Virialni izrek in Rudolf Julius Emmanuel Clausius
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Virialni izrek in Sila
Skalar
Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.
Poglej Virialni izrek in Skalar
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Virialni izrek in Snov
Statistična mehanika
Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.
Poglej Virialni izrek in Statistična mehanika
Subrahmanyan Chandrasekhar
Subrahmanyan Chandrasekhar (tamilsko சுப்பிரமணியன் சந்திரசேகர், FRS, ameriško-indijski fizik, astrofizik in matematik, * 19. oktober 1910, Lahore, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. avgust 1995, Chicago, Illinois, ZDA.
Poglej Virialni izrek in Subrahmanyan Chandrasekhar
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Virialni izrek in Težnost
Temna energija
language.
Poglej Virialni izrek in Temna energija
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Virialni izrek in Temperatura
Tenzor
kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.
Poglej Virialni izrek in Tenzor
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Virialni izrek in Termodinamika
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Poglej Virialni izrek in Točkasto telo
Toplotna energija
Toplotna energija je prehodna, saj prehaja pod tlakom temperaturne razlike s toplejšega na hladnejše telo.
Poglej Virialni izrek in Toplotna energija
Toplotno ravnovesje
Toplôtno ravnovésje je v termodinamiki tako stanje sistema, pri katerem sistem s časom ne sprejema toplote iz okolice, niti je ne oddaja.
Poglej Virialni izrek in Toplotno ravnovesje
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Poglej Virialni izrek in Variacijski račun
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Virialni izrek in Vektor (matematika)
Vladimir Aleksandrovič Fok
Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Virialni izrek in Vladimir Aleksandrovič Fok
Vztrajnostni moment
Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.
Poglej Virialni izrek in Vztrajnostni moment
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Virialni izrek in Zvezda