Kazalo
38 odnosi: Delo (fizika), Dielektričnost, Disperzija (optika), Divergenca, Električno polje, Elektrika in magnetizem, Elektromagnetno polje, Elektromagnetno valovanje, Energija, Energijski tok, Fizika, Fizikalna količina, Fizikalna konstanta, Gostota električnega polja, Gostota električnega toka, Gostota energijskega toka, Gostota magnetnega polja, Hermann Minkowski, Indukcijska konstanta, Influenčna konstanta, Jakost električnega polja, Jakost magnetnega polja, John Henry Poynting, Kapljevina, Lorentzeva sila, Magnetna permeabilnost, Maxwellove enačbe, Meter, Nikolaj Aleksejevič Umov, Ohranitveni zakon, Oliver Heaviside, Philosophical Transactions of the Royal Society, Prostor, Prvi zakon termodinamike, Snov, Toplota, Vat, Vektor (matematika).
- Elektromagnetno valovanje
- Vektorji
Delo (fizika)
Délo (oznaka W, lahko tudi A) je v fiziki količina, ki meri prehajanje energije med telesi.
Poglej Poyntingov vektor in Delo (fizika)
Dielektričnost
Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.
Poglej Poyntingov vektor in Dielektričnost
Disperzija (optika)
mavrico). Disperzíja ali razklòn je v optiki pojav, ki se kaže v tem, da je fazna hitrost valovanja (v splošnem elektromagnetnega valovanja in tudi poljubnega valovanja) odvisna od frekvence.
Poglej Poyntingov vektor in Disperzija (optika)
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Poglej Poyntingov vektor in Divergenca
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Poyntingov vektor in Električno polje
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Poglej Poyntingov vektor in Elektrika in magnetizem
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Poglej Poyntingov vektor in Elektromagnetno polje
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Poyntingov vektor in Elektromagnetno valovanje
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Poyntingov vektor in Energija
Energijski tok
Energíjski tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev.
Poglej Poyntingov vektor in Energijski tok
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Poyntingov vektor in Fizika
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Poglej Poyntingov vektor in Fizikalna količina
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Poglej Poyntingov vektor in Fizikalna konstanta
Gostota električnega polja
Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.
Poglej Poyntingov vektor in Gostota električnega polja
Gostota električnega toka
Gostôta eléktričnega tóka, pogosto tudi kar gostôta tóka (oznaka j), je določena kot kvocient med električnim tokom I in presekom S, skozi katerega teče tok.
Poglej Poyntingov vektor in Gostota električnega toka
Gostota energijskega toka
Gostôta energíjskega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je energijski tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče energijski tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.
Poglej Poyntingov vektor in Gostota energijskega toka
Gostota magnetnega polja
Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.
Poglej Poyntingov vektor in Gostota magnetnega polja
Hermann Minkowski
Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.
Poglej Poyntingov vektor in Hermann Minkowski
Indukcijska konstanta
Indukcíjska konstánta (oznaka μ0) je ena osnovnih fizikalnih konstant.
Poglej Poyntingov vektor in Indukcijska konstanta
Influenčna konstanta
Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.
Poglej Poyntingov vektor in Influenčna konstanta
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Poglej Poyntingov vektor in Jakost električnega polja
Jakost magnetnega polja
Jákost magnétnega pólja (oznaka H) je količina, ki opredeljuje magnetno polje.
Poglej Poyntingov vektor in Jakost magnetnega polja
John Henry Poynting
John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.
Poglej Poyntingov vektor in John Henry Poynting
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Poyntingov vektor in Kapljevina
Lorentzeva sila
gostote magnetnega polja ''B'' (v smeri proti opazovalcu ven iz slike) za različne vrednosti ''e'' zadevajo s plinskimi molekulami v bučki Lorentzeva síla je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju: oziroma: Pri tem je \vec\mathbf vektor sile, e električni naboj, \vec\mathbf vektor jakosti električnega polja, \vec\mathbf vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, \vec\mathbf pa vektor gostote magnetnega polja.
Poglej Poyntingov vektor in Lorentzeva sila
Magnetna permeabilnost
Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.
Poglej Poyntingov vektor in Magnetna permeabilnost
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Poglej Poyntingov vektor in Maxwellove enačbe
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Poyntingov vektor in Meter
Nikolaj Aleksejevič Umov
Nikolaj Aleksejevič Umov, ruski fizik, matematik in filozof, * 4. februar (23. januar, ruski koledar) 1846, Simbirsk, Ruski imperij (sedaj Uljanovsk, Rusija), † 28. januar (15. januar) 1915, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Poyntingov vektor in Nikolaj Aleksejevič Umov
Ohranitveni zakon
Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.
Poglej Poyntingov vektor in Ohranitveni zakon
Oliver Heaviside
Oliver Heaviside, FRS, angleški matematik, fizik in elektrotehnik, * 18. maj 1850, Camden Town, London, Anglija, † 3. februar 1925, Paignton pri Torquayu, grofija Devon, Anglija.
Poglej Poyntingov vektor in Oliver Heaviside
Philosophical Transactions of the Royal Society
Naslovnica prve številke za leti 1665 in 1666 Philosophical Transactions of the Royal Society (okrajšano Phil. Trans., Filozofska poročila Kraljeve družbe) je znanstvena revija s področja naravoslovja, ki jo izdaja Kraljeva družba iz Londona.
Poglej Poyntingov vektor in Philosophical Transactions of the Royal Society
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Poyntingov vektor in Prostor
Prvi zakon termodinamike
Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.
Poglej Poyntingov vektor in Prvi zakon termodinamike
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Poyntingov vektor in Snov
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Poyntingov vektor in Toplota
Vat
Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.
Poglej Poyntingov vektor in Vat
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Poyntingov vektor in Vektor (matematika)
Glej tudi
Elektromagnetno valovanje
Vektorji
Prav tako znan kot Umov-Poyntingov vektor.