Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Rdeča orjakinja in Seznam fizikalnih vsebin
Rdeča orjakinja in Seznam fizikalnih vsebin še 29 stvari v skupni (v Unijapedija): Atomsko jedro, Bela pritlikavka, Dušik, Energija, Gostota, Helij, Hertzsprung-Russllov diagram, Infrardeče valovanje, Jedrsko zlivanje, Kelvin, Kemijski element, Kisik, Magnituda, Masa, Nadorjakinja, Nevtronska zvezda, Ogljik, Ozvezdje, Plin, Sončev veter, Spekter, Supernova, Svetlobno leto, Svetlost, Težnost, Temperatura, Tlak, Vodik, Zvezda.
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Atomsko jedro in Rdeča orjakinja · Atomsko jedro in Seznam fizikalnih vsebin ·
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Bela pritlikavka in Rdeča orjakinja · Bela pritlikavka in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Dušik in Rdeča orjakinja · Dušik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Rdeča orjakinja · Energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Gostota in Rdeča orjakinja · Gostota in Seznam fizikalnih vsebin ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Rdeča orjakinja · Helij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hertzsprung-Russllov diagram
Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).
Hertzsprung-Russllov diagram in Rdeča orjakinja · Hertzsprung-Russllov diagram in Seznam fizikalnih vsebin ·
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Infrardeče valovanje in Rdeča orjakinja · Infrardeče valovanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Jedrsko zlivanje in Rdeča orjakinja · Jedrsko zlivanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvin in Rdeča orjakinja · Kelvin in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Kemijski element in Rdeča orjakinja · Kemijski element in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Kisik in Rdeča orjakinja · Kisik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Magnituda
Magnitúda (latinsko magnitudo - veličina).
Magnituda in Rdeča orjakinja · Magnituda in Seznam fizikalnih vsebin ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Masa in Rdeča orjakinja · Masa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nadorjakinja
Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.
Nadorjakinja in Rdeča orjakinja · Nadorjakinja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nevtronska zvezda
alt.
Nevtronska zvezda in Rdeča orjakinja · Nevtronska zvezda in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Ogljik in Rdeča orjakinja · Ogljik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Ozvezdje in Rdeča orjakinja · Ozvezdje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Plin in Rdeča orjakinja · Plin in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Rdeča orjakinja in Sončev veter · Seznam fizikalnih vsebin in Sončev veter ·
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Rdeča orjakinja in Spekter · Seznam fizikalnih vsebin in Spekter ·
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Rdeča orjakinja in Supernova · Seznam fizikalnih vsebin in Supernova ·
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Rdeča orjakinja in Svetlobno leto · Seznam fizikalnih vsebin in Svetlobno leto ·
Svetlost
Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.
Rdeča orjakinja in Svetlost · Seznam fizikalnih vsebin in Svetlost ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Rdeča orjakinja in Težnost · Seznam fizikalnih vsebin in Težnost ·
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Rdeča orjakinja in Temperatura · Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura ·
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Rdeča orjakinja in Tlak · Seznam fizikalnih vsebin in Tlak ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Rdeča orjakinja in Vodik · Seznam fizikalnih vsebin in Vodik ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Rdeča orjakinja in Zvezda · Seznam fizikalnih vsebin in Zvezda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Rdeča orjakinja in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Rdeča orjakinja in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Rdeča orjakinja in Seznam fizikalnih vsebin
Rdeča orjakinja 44 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 29, indeks Jaccard je 1.27% = 29 / (44 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Rdeča orjakinja in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
