Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin

Hitrost svetlobe vs. Seznam fizikalnih vsebin

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Aberacija

Aberácija (latinsko ab - iz ali stran + errare - bloditi, aberratio - odklon, odmaknitev).

Aberacija in Hitrost svetlobe · Aberacija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Albert Abraham Michelson

Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Albert Abraham Michelson in Hitrost svetlobe · Albert Abraham Michelson in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Alhacen

Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.

Alhacen in Hitrost svetlobe · Alhacen in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Aristotel in Hitrost svetlobe · Aristotel in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Armand-Hippolyte-Louis Fizeau

Armand-Hippolyte-Louis Fizeau, francoski fizik, * 23. september 1819, Pariz, Francija, † 18. september 1896, Nanteuil-le-Haudouin, Francija.

Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in Hitrost svetlobe · Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Astronomska enota in Hitrost svetlobe · Astronomska enota in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Christiaan Huygens in Hitrost svetlobe · Christiaan Huygens in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Edward Williams Morley

Edward Williams Morley, ameriški fizik in kemik, * 29. januar 1838, Newark, New Jersey, ZDA, † 24. februar, 1923, West Hartford, Connecticut, ZDA.

Edward Williams Morley in Hitrost svetlobe · Edward Williams Morley in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Elektromagnetno valovanje in Hitrost svetlobe · Elektromagnetno valovanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Elektron in Hitrost svetlobe · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Eter

Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.

Eter in Hitrost svetlobe · Eter in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizikalna konstanta

Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.

Fizikalna konstanta in Hitrost svetlobe · Fizikalna konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Galileo Galilei in Hitrost svetlobe · Galileo Galilei in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Gibanje in Hitrost svetlobe · Gibanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Hitrost in Hitrost svetlobe · Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Interferenca

Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.

Hitrost svetlobe in Interferenca · Interferenca in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Interferometrija

razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.

Hitrost svetlobe in Interferometrija · Interferometrija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Hitrost svetlobe in Isaac Newton · Isaac Newton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

James Clerk Maxwell

Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.

Hitrost svetlobe in James Clerk Maxwell · James Clerk Maxwell in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Jean Bernard Léon Foucault

Jean Bernard Léon Foucault, francoski fizik in astronom, * 18. september 1819, Pariz, Francija, † 11. februar 1868, Pariz.

Hitrost svetlobe in Jean Bernard Léon Foucault · Jean Bernard Léon Foucault in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Jedrski reaktor

Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).

Hitrost svetlobe in Jedrski reaktor · Jedrski reaktor in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Hitrost svetlobe in Johannes Kepler · Johannes Kepler in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Hitrost svetlobe in Jupiter · Jupiter in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Hitrost svetlobe in Kilometer · Kilometer in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kraljeva družba

Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.

Hitrost svetlobe in Kraljeva družba · Kraljeva družba in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Marie Alfred Cornu

Marie Alfred Cornu, francoski fizik, * 6. marec 1841, Orléans, Francija, † 12. april 1902, Romorantin, Francija.

Hitrost svetlobe in Marie Alfred Cornu · Marie Alfred Cornu in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Hitrost svetlobe in Meritev · Meritev in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Hitrost svetlobe in Meter · Meter in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mikrosekunda

Míkrosekunda (okrajšava μs) je enota za merjenje časa, milijonkrat manjša od sekunde.

Hitrost svetlobe in Mikrosekunda · Mikrosekunda in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mikrovalovi

telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).

Hitrost svetlobe in Mikrovalovi · Mikrovalovi in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Minuta

Minúta je.

Hitrost svetlobe in Minuta · Minuta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mrk

Mŕk je pojav, pri katerem se eno astronomsko telo premakne v senco drugega.

Hitrost svetlobe in Mrk · Mrk in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Neskončnost

right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Hitrost svetlobe in Neskončnost · Neskončnost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Paralaksa

Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.

Hitrost svetlobe in Paralaksa · Paralaksa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Physical Review Letters

Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.

Hitrost svetlobe in Physical Review Letters · Physical Review Letters in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Hitrost svetlobe in Posebna teorija relativnosti · Posebna teorija relativnosti in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prizma

Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.

Hitrost svetlobe in Prizma · Prizma in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Radar

Radarski sprejemnik za raziskavo vesolja RADAR (tudi radar; angleško RAdio Detection And Ranging) je kratica, ki označuje Radijsko detekcijo in rangiranje (nekje je kratica opisana kot Radio Aircraft Detecting and Ranging, pomeni isto, le dodana je omemba letal).

Hitrost svetlobe in Radar · Radar in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Radijski valovi

Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.

Hitrost svetlobe in Radijski valovi · Radijski valovi in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Hitrost svetlobe in René Descartes · René Descartes in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Robert Hooke

Hookov mikroskop po litografiji iz ''Micrographie'' obroči drugi na drugega v svoji risbi Saturna Robert Hooke, angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.

Hitrost svetlobe in Robert Hooke · Robert Hooke in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Ruđer Josip Bošković

Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.

Hitrost svetlobe in Ruđer Josip Bošković · Ruđer Josip Bošković in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Hitrost svetlobe in Sekunda · Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Hitrost svetlobe in Sila · Seznam fizikalnih vsebin in Sila · Poglej več »

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Hitrost svetlobe in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba · Poglej več »

Svetlobni žarek

''Simfonija svetlob'' v Victoria Harbourju, Hong Kong Laser Svetlôbni žárek je ozka projekcija svetlobne energije iz vira v žarek.

Hitrost svetlobe in Svetlobni žarek · Seznam fizikalnih vsebin in Svetlobni žarek · Poglej več »

Vakuum

Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.

Hitrost svetlobe in Vakuum · Seznam fizikalnih vsebin in Vakuum · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Hitrost svetlobe in Vesolje · Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Hitrost svetlobe in Voda · Seznam fizikalnih vsebin in Voda · Poglej več »

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Hitrost svetlobe in Vrtenje · Seznam fizikalnih vsebin in Vrtenje · Poglej več »

Wilhelm Eduard Weber

Wilhelm Eduard Weber, nemški fizik, * 24. oktober 1804, Wittenberg, Saška, (sedaj Nemčija), † 23. junij 1891, Göttingen, Nemčija.

Hitrost svetlobe in Wilhelm Eduard Weber · Seznam fizikalnih vsebin in Wilhelm Eduard Weber · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Hitrost svetlobe in Zemlja · Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja · Poglej več »

Zobnik (strojništvo)

Zobniki na delu kmetijske opreme. Zobnik je strojni element v obliki nazobčanega kolesa, ki prenaša navor drugemu zobniku ali nazobčanemu elementu z ene gredi na drugo.

Hitrost svetlobe in Zobnik (strojništvo) · Seznam fizikalnih vsebin in Zobnik (strojništvo) · Poglej več »

Zrcalo

Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.

Hitrost svetlobe in Zrcalo · Seznam fizikalnih vsebin in Zrcalo · Poglej več »