Podobnosti med Infrardeča spektroskopija in Seznam fizikalnih vsebin
Infrardeča spektroskopija in Seznam fizikalnih vsebin še 28 stvari v skupni (v Unijapedija): Absorpcija, Atom, Dušik, Foton, Frekvenca, Harmonični oscilator, Infrardeče valovanje, Interferometrija, Jedrska magnetna resonanca, Kisik, Kvant, Meritev, Molekula, Nihanje, Optična prizma, Planckova konstanta, Polimer, Ramanska spektroskopija, Reducirana masa, Resonanca, Snov, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektroskopija, Spojina, Svetloba, Uklonska mrežica, Valovno število, Voda.
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Absorpcija in Infrardeča spektroskopija · Absorpcija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Atom in Infrardeča spektroskopija · Atom in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Dušik in Infrardeča spektroskopija · Dušik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Foton in Infrardeča spektroskopija · Foton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Frekvenca in Infrardeča spektroskopija · Frekvenca in Seznam fizikalnih vsebin ·
Harmonični oscilator
Nedušeni sistem vzmeti in uteži kot preprosti harmonični oscilator Harmónični oscilátor je fizikalni sistem, ki niha okrog svoje ravnovesne lege tako, da nanj deluje sila, ki je premo sorazmerna odmiku od ravnovesne lege, in je usmerjena proti ravnovesni legi.
Harmonični oscilator in Infrardeča spektroskopija · Harmonični oscilator in Seznam fizikalnih vsebin ·
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Infrardeča spektroskopija in Infrardeče valovanje · Infrardeče valovanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Interferometrija
razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.
Infrardeča spektroskopija in Interferometrija · Interferometrija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Infrardeča spektroskopija in Jedrska magnetna resonanca · Jedrska magnetna resonanca in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Infrardeča spektroskopija in Kisik · Kisik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvant
Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.
Infrardeča spektroskopija in Kvant · Kvant in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Infrardeča spektroskopija in Meritev · Meritev in Seznam fizikalnih vsebin ·
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Infrardeča spektroskopija in Molekula · Molekula in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nihanje
Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.
Infrardeča spektroskopija in Nihanje · Nihanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Optična prizma
žarkov na optični prizmi. Odklon žarka od prvotne smeri je označen z \delta \!. Prikazana sta samo žarka rdeče in modre svetlobe. Optična prizma je sestavni del nekaterih optičnih naprav, ki je narejen iz prozorne snovi (npr. stekla) v obliki prizme (pogosto tristrane), ki ima gladke in polirane površine.
Infrardeča spektroskopija in Optična prizma · Optična prizma in Seznam fizikalnih vsebin ·
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Infrardeča spektroskopija in Planckova konstanta · Planckova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Infrardeča spektroskopija in Polimer · Polimer in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ramanska spektroskopija
Ramanska spektroskopija (po indijskem fiziku Čandrasekaru Venkatu Ramanu) je optična spektroskopska metoda za opazovanje spektrov nihajnih načinov snovi.
Infrardeča spektroskopija in Ramanska spektroskopija · Ramanska spektroskopija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Reducirana masa
Reducirana masa (oznaka m_\text\, ali \mu \) je »efektivna« vztrajnostna masa, ki se pojavlja v problemu dveh teles Newtonove mehanike.
Infrardeča spektroskopija in Reducirana masa · Reducirana masa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Resonanca
Resonánca je fizikalni pojav, kjer nihajoč sistem oziroma zunanja sila povzroči, da začne drug sistem nihati z večjo amplitudo.
Infrardeča spektroskopija in Resonanca · Resonanca in Seznam fizikalnih vsebin ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Infrardeča spektroskopija in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov ·
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Infrardeča spektroskopija in Spekter elektromagnetnega valovanja · Seznam fizikalnih vsebin in Spekter elektromagnetnega valovanja ·
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Infrardeča spektroskopija in Spektroskopija · Seznam fizikalnih vsebin in Spektroskopija ·
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Infrardeča spektroskopija in Spojina · Seznam fizikalnih vsebin in Spojina ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Infrardeča spektroskopija in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba ·
Uklonska mrežica
Rentgenskem observatoriju Chandra. Konstanta mrežice je 1 µm. Vidijo se trije prečni nosilci mrežice. Uklonska mrežica (tudi optična mrežica) je ploščica, ki ima veliko število rež (zarez), ki so majhne v primerjavi z valovno dolžino valovanja.
Infrardeča spektroskopija in Uklonska mrežica · Seznam fizikalnih vsebin in Uklonska mrežica ·
Valovno število
Valovno število je v fiziki značilnost valovanja, ki je definirana kot.
Infrardeča spektroskopija in Valovno število · Seznam fizikalnih vsebin in Valovno število ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Infrardeča spektroskopija in Voda · Seznam fizikalnih vsebin in Voda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Infrardeča spektroskopija in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Infrardeča spektroskopija in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Infrardeča spektroskopija in Seznam fizikalnih vsebin
Infrardeča spektroskopija 33 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 28, indeks Jaccard je 1.23% = 28 / (33 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Infrardeča spektroskopija in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: