Kazalo
21 odnosi: Anihilacija, Antidelec, Antikvark, Antiproton, Barionsko število, Bruce Cork, Električni naboj, Elektronvolt, Fermion, Hadron, Hitrost svetlobe, Jedrski magneton, Kvark d, Kvark u, Magnetni moment, Mega, Močna jedrska sila, Nevtron, Osnovni naboj, Standardni model, Težnost.
- Antimaterija
- Barioni
- Nevtron
- Nukleoni
Anihilacija
Anihilacija ali izničenje je v fiziki pojav združitve delca in antidelca, pri čemer nastane sevalna energija.
Poglej Antinevtron in Anihilacija
Antidelec
Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.
Poglej Antinevtron in Antidelec
Antikvark
Antikvark (oznaka za posamezne kvarke je enaka kot za kvarke, samo, da napišemo črtico nad oznako) je antidelec kvarka.
Poglej Antinevtron in Antikvark
Antiproton
Antiproton (oznaka \bar p \) je antidelec protona.
Poglej Antinevtron in Antiproton
Barionsko število
Barionsko število (oznaka B \) je določeno kot kjer je.
Poglej Antinevtron in Barionsko število
Bruce Cork
Bruce B. Cork, ameriški fizik, * 21. oktober 1915, Peck, Michigan, ZDA, † 7. oktober 1994.
Poglej Antinevtron in Bruce Cork
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Antinevtron in Električni naboj
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Antinevtron in Elektronvolt
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Antinevtron in Fermion
Hadron
Hadrón (starogrško: hadrós - debel) je v fiziki delcev podatomski delec, na katerega deluje močna jedrska sila.
Poglej Antinevtron in Hadron
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Antinevtron in Hitrost svetlobe
Jedrski magneton
Jedrski magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment protona.
Poglej Antinevtron in Jedrski magneton
Kvark d
Kvark d (tudi kvark dol) (oznaka d \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Poglej Antinevtron in Kvark d
Kvark u
Kvark u (tudi kvark gor) (oznaka u \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Poglej Antinevtron in Kvark u
Magnetni moment
Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.
Poglej Antinevtron in Magnetni moment
Mega
Méga (okrajšava M) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 106, oziroma en milijon ali 1.000.000.
Poglej Antinevtron in Mega
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Antinevtron in Močna jedrska sila
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Antinevtron in Nevtron
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Poglej Antinevtron in Osnovni naboj
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Poglej Antinevtron in Standardni model
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Antinevtron in Težnost