Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Kožni pojav in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Kožni pojav in Seznam fizikalnih vsebin

Kožni pojav vs. Seznam fizikalnih vsebin

Kóžni pojàv ali skín efékt (angleško skin effect, kožni pojav) je v fiziki lastnost spreminjajočega toka, da teče znotraj električnega prevodnika tako, da je gostota električnega toka blizu površine vodnika večja kot v njegovem središču. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Podobnosti med Kožni pojav in Seznam fizikalnih vsebin

Kožni pojav in Seznam fizikalnih vsebin še 31 stvari v skupni (v Unijapedija): Baker, Električna prevodnost, Električni krog, Električni prevodnik, Električno polje, Elektromagnetna indukcija, Elektronka, Fizika, Frekvenca, Gostota električnega toka, Herc, Indukcijska konstanta, Indukcijski zakon, Izmenični električni tok, James Clerk Maxwell, Janez Strnad, Jožef Stefan, John William Strutt Rayleigh, Lenzovo pravilo, Magnetna permeabilnost, Magnetno polje, Michael Faraday, Mikrovalovi, Nikola Tesla, Oliver Heaviside, Plin, Radijski valovi, Specifična upornost, Srebro, Transformator, ..., William Thomson. Razširi indeks (1 več) »

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Baker in Kožni pojav · Baker in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električna prevodnost

Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.

Električna prevodnost in Kožni pojav · Električna prevodnost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električni krog

Eléktrični króg ali eléktrično vézje je vezje, sestavljeno iz izvirov, porabnikov in vodnikov.

Električni krog in Kožni pojav · Električni krog in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električni prevodnik

Eléktrični prevódnik je snov, ki dobro prevaja električni tok.

Električni prevodnik in Kožni pojav · Električni prevodnik in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električno polje

električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.

Električno polje in Kožni pojav · Električno polje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektromagnetna indukcija

Eléktromagnétna indúkcija je pojav, pri katerem nastane električna napetost v vodniku, ki se giblje v magnetnem polju tako, da smer vodnika ne sovpada s smerjo magnetnega polja, ali v električnem krogu, postavljenem v spremenljivem magnetnem polju.

Elektromagnetna indukcija in Kožni pojav · Elektromagnetna indukcija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektronka

Radijske elektronke: ECC85, EL84 in EABC80 Elektronke manjše velikosti Elektrónka (tudi vákuumska cév) je elektronski element.

Elektronka in Kožni pojav · Elektronka in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Kožni pojav · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Frekvenca

Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Frekvenca in Kožni pojav · Frekvenca in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gostota električnega toka

Gostôta eléktričnega tóka, pogosto tudi kar gostôta tóka (oznaka j), je določena kot kvocient med električnim tokom I in presekom S, skozi katerega teče tok.

Gostota električnega toka in Kožni pojav · Gostota električnega toka in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Herc

Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.

Herc in Kožni pojav · Herc in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Indukcijska konstanta

Indukcíjska konstánta (oznaka μ0) je ena osnovnih fizikalnih konstant.

Indukcijska konstanta in Kožni pojav · Indukcijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Indukcijski zakon

Indúkcijski zákon (tudi Faradayev zákon v fiziki pravi, da je pri elektromagnetni indukciji inducirana napetost Ui v zaključeni zanki premo sorazmerna hitrosti spreminjanja magnetnega pretoka Φm skozi površino te zanke: Pri tem je E jakost induciranega električnega polja v vodniku, ds pa neskončno majhen premik vzdolž zanke. Predznak inducirane napetosti razlaga Lenzovo pravilo, po katerem se v zanki inducirani tok, ki skuša zaradi lastne indukcije s svojim magnetnim poljem nasprotovati spremembi, ki ga je povzročila. Indukcijski zakon predstavlja eno od Maxwellovih enačb. Zakon nosi ime po angleškem fiziku Michaelu Faradayu, ki ga je leta 1831 prvi podal v matematični obliki.

Indukcijski zakon in Kožni pojav · Indukcijski zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Izmenični električni tok

Izménični eléktrični tók je električni tok, pri katerem gibanje električnega naboja ne poteka vedno v isti smeri (kot na primer pri enosmernem toku, pri katerem potuje le v eno smer), ampak se smer periodično spreminja oziroma niha, največkrat tako, da se s časom sinusno spreminja.

Izmenični električni tok in Kožni pojav · Izmenični električni tok in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

James Clerk Maxwell

Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.

James Clerk Maxwell in Kožni pojav · James Clerk Maxwell in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Janez Strnad

Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.

Janez Strnad in Kožni pojav · Janez Strnad in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Jožef Stefan in Kožni pojav · Jožef Stefan in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

John William Strutt Rayleigh

John William Strutt, 3.

John William Strutt Rayleigh in Kožni pojav · John William Strutt Rayleigh in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lenzovo pravilo

Lenzovo pravílo v fiziki pove predznak inducirane napetosti pri elektromagnetni indukciji.

Kožni pojav in Lenzovo pravilo · Lenzovo pravilo in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Magnetna permeabilnost

Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.

Kožni pojav in Magnetna permeabilnost · Magnetna permeabilnost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Kožni pojav in Magnetno polje · Magnetno polje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Michael Faraday

Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.

Kožni pojav in Michael Faraday · Michael Faraday in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mikrovalovi

telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).

Kožni pojav in Mikrovalovi · Mikrovalovi in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nikola Tesla

Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.

Kožni pojav in Nikola Tesla · Nikola Tesla in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Oliver Heaviside

Oliver Heaviside, FRS, angleški matematik, fizik in elektrotehnik, * 18. maj 1850, Camden Town, London, Anglija, † 3. februar 1925, Paignton pri Torquayu, grofija Devon, Anglija.

Kožni pojav in Oliver Heaviside · Oliver Heaviside in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Kožni pojav in Plin · Plin in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Radijski valovi

Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.

Kožni pojav in Radijski valovi · Radijski valovi in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Specifična upornost

Specífična upórnost, specífični upòr, specífična eléktrična upórnost ali specífični eléktrični upòr (oznaka ρ ali ζ) je fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med električnim uporom vodnika R ter razmerjem med dolžino l in presekom vodnika S: Mednarodni sistem enot predpisuje za specifično upornost izpeljano enoto Ω m ali Ω mm²/m.

Kožni pojav in Specifična upornost · Seznam fizikalnih vsebin in Specifična upornost · Poglej več »

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Kožni pojav in Srebro · Seznam fizikalnih vsebin in Srebro · Poglej več »

Transformator

Transformator Transformator je statična električna naprava, ki preoblikuje (pretvarja) električno energijo ene izmenične napetosti in enega izmeničnega toka v električno energijo druge izmenične napetosti in drugega izmeničnega toka iste frekvence.

Kožni pojav in Transformator · Seznam fizikalnih vsebin in Transformator · Poglej več »

William Thomson

Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.

Kožni pojav in William Thomson · Seznam fizikalnih vsebin in William Thomson · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Kožni pojav in Seznam fizikalnih vsebin

Kožni pojav 45 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 31, indeks Jaccard je 1.36% = 31 / (45 + 2237).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Kožni pojav in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: