Kazalo
29 odnosi: Aplikatna os, Astrofizika, Bohrov magneton, Celo število, Električni tok, Električno polje, Elektron, Energijski nivo, Enotski vektor, George Ellery Hale, Gostota magnetnega polja, Horace Welcome Babcock, Kvantizacija, Landéjev množitelj g, Magnetni moment, Magnetno kvantno število, Magnetno polje, Masa, Pieter Zeeman, Planckova konstanta, Potencialna energija, Precesija, Sončeva pega, Sonce, Spektralna črta, Starkov pojav, Vektor, Vrtilna količina, Zvezda.
- Spektroskopija
Aplikatna os
Pravokotni koordinatni sistem v prostoru Aplikátna ós ali os z (pogovorno z-ós) je tretja os v pravokotnem koordinatnem sistemu.
Poglej Zeemanov pojav in Aplikatna os
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Poglej Zeemanov pojav in Astrofizika
Bohrov magneton
Bohrov magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment elektrona.
Poglej Zeemanov pojav in Bohrov magneton
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Zeemanov pojav in Celo število
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Zeemanov pojav in Električni tok
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Zeemanov pojav in Električno polje
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Zeemanov pojav in Elektron
Energijski nivo
Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.
Poglej Zeemanov pojav in Energijski nivo
Enotski vektor
Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.
Poglej Zeemanov pojav in Enotski vektor
George Ellery Hale
George Ellery Hale, ameriški astronom, * 29. junij 1868, Chicago, Illinois, ZDA, † 21. februar 1938, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Zeemanov pojav in George Ellery Hale
Gostota magnetnega polja
Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.
Poglej Zeemanov pojav in Gostota magnetnega polja
Horace Welcome Babcock
Horace Welcome Babcock, ameriški astronom, * 13. september 1912, Pasadena, Kalifornija, ZDA, † 29. avgust 2003, Santa Barbara, Kalifornija, ZDA.
Poglej Zeemanov pojav in Horace Welcome Babcock
Kvantizacija
Kvantizácija je pojem, s katerim se izrazi spoznanje, da silostne količine (predvsem v območju atoma), kakor so npr.
Poglej Zeemanov pojav in Kvantizacija
Landéjev množitelj g
Landéjev množitelj g (tudi giromagnetni ali žiromagnetni množitelj) je posebni primer množiteljev g. Uporablja se za nabite delce (zgled je elektron), ki imajo spin in tirno vrtilno količino.
Poglej Zeemanov pojav in Landéjev množitelj g
Magnetni moment
Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.
Poglej Zeemanov pojav in Magnetni moment
Magnetno kvantno število
Možne projekcije vrtilne količine na smer zunanjega magnetnega polja in povezava z magnetnim kvantnim številom za l.
Poglej Zeemanov pojav in Magnetno kvantno število
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Zeemanov pojav in Magnetno polje
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Zeemanov pojav in Masa
Pieter Zeeman
Pieter Zeeman, nizozemski fizik, * 25. maj 1865, Zonnemaire, Nizozemska, † 9. oktober 1943, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Zeemanov pojav in Pieter Zeeman
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Zeemanov pojav in Planckova konstanta
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Poglej Zeemanov pojav in Potencialna energija
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Poglej Zeemanov pojav in Precesija
Sončeva pega
plazmi. Ta skupina peg se je pomikala po površini septembra 2000 in izginila v nekaj tednih. Simulacija Sončevih peg Johna iz Worcestra. Sónčeva péga je začasno območje na Sončevi površini (fotosferi), kjer je temperatura nižja od okolice in močnejša magnetna dejavnost, ki zavira konvekcijo in tvori področja z nižjo temperaturo.
Poglej Zeemanov pojav in Sončeva pega
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Zeemanov pojav in Sonce
Spektralna črta
Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure.
Poglej Zeemanov pojav in Spektralna črta
Starkov pojav
Starkov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v premiku in cepitvi spektralnih črt atomov in molekul v zunanjem električnem polju.
Poglej Zeemanov pojav in Starkov pojav
Vektor
Vektor (latinsko vector – nosilec; iz vehere – nositi) je izraz, ki označuje v različnih vedah naslednje pojme.
Poglej Zeemanov pojav in Vektor
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Zeemanov pojav in Vrtilna količina
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Zeemanov pojav in Zvezda