Kazalo
24 odnosi: Antonino Lo Surdo, Atom, Električni dipolni moment, Električno polje, Glavno kvantno število, Helij, Italija, Italijani, Johannes Stark, Katoda, Linearna polarizacija, Magnetno kvantno število, Magnetno polje, Molekula, Nobelova nagrada, Plin, Polarizabilnost, Spekter, Svetloba, Tekočina, Tirno kvantno število, Trdnina, Vodik, Zeemanov pojav.
- Atomska fizika
- Fizikalni pojavi
- Spektroskopija
Antonino Lo Surdo
Antonino Lo Surdo, italijanski fizik, * 4. februar, 1880, Sirakuze, Italija, † 7. junij 1949, Rim, Italija.
Poglej Starkov pojav in Antonino Lo Surdo
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Starkov pojav in Atom
Električni dipolni moment
Električni dipolni moment (oznaka pe) je fizikalna količina, ki označuje električni dipol.
Poglej Starkov pojav in Električni dipolni moment
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Starkov pojav in Električno polje
Glavno kvantno število
Glavno kvantno število je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki.
Poglej Starkov pojav in Glavno kvantno število
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Starkov pojav in Helij
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Starkov pojav in Italija
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Poglej Starkov pojav in Italijani
Johannes Stark
Johannes Stark, nemški fizik, * 15. april 1874, Schickenhof (sedaj Freihung), Bavarska, Nemčija, † 21. junij 1957, Traunstein, Bavarska.
Poglej Starkov pojav in Johannes Stark
Katoda
Katóda je pozitivna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah, na kateri poteka kemijska reakcija redukcije.
Poglej Starkov pojav in Katoda
Linearna polarizacija
Električno polje (modro) linearno polarizirano vzdolž daljice (vijolično), sestavljeno iz dveh komponent, ki sta v fazi (rdeče in zeleno) Linearna polarizacija elektromegnetnega valovanja je vrsta polarizacije, kjer vrh vektorja električnega in magnetnega polja niha vzdolž daljice.
Poglej Starkov pojav in Linearna polarizacija
Magnetno kvantno število
Možne projekcije vrtilne količine na smer zunanjega magnetnega polja in povezava z magnetnim kvantnim številom za l.
Poglej Starkov pojav in Magnetno kvantno število
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Starkov pojav in Magnetno polje
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Starkov pojav in Molekula
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Poglej Starkov pojav in Nobelova nagrada
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Starkov pojav in Plin
Polarizabilnost
Polarizabílnost (oznaka α) je fizikalna količina, ki pove, do kolikšne mere se sicer nepolarni atom ali molekula polarizira v zunanjem električnem polju.
Poglej Starkov pojav in Polarizabilnost
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Starkov pojav in Spekter
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Starkov pojav in Svetloba
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Starkov pojav in Tekočina
Tirno kvantno število
Orbitalno kvantno število (tudi azimutno kvantno število ali drugo kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Poglej Starkov pojav in Tirno kvantno število
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Poglej Starkov pojav in Trdnina
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Starkov pojav in Vodik
Zeemanov pojav
Zeemanov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v razcepitvi spektralnih črt ob prisotnosti statičnega zunanjega magnetnega polja.
Poglej Starkov pojav in Zeemanov pojav