Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Pieter Zeeman

Index Pieter Zeeman

Pieter Zeeman, nizozemski fizik, * 25. maj 1865, Zonnemaire, Nizozemska, † 9. oktober 1943, Amsterdam, Nizozemska.

Kazalo

  1. 42 odnosi: Amsterdam, Atom, Doktorat, Elektron, Fizik, Fizika, Frekvenca, Gibanje, Gostota magnetnega polja, Heike Kamerlingh Onnes, Hendrik Antoon Lorentz, Kamenica, Kapljevina, Krater (razločitev), Kroženje, Kvantna mehanika, Luna, Magnetno polje, Matteuccijeva medalja, Natrij, Nihanje, Nizozemci, Nizozemska, Nobelova nagrada za fiziko, Paul Ehrenfest, Plin, Profesor, Rumfordova medalja, Snov, Spektralna črta, Svetloba, Tekoči kristal, Tesla (enota), Univerza v Leidnu, Voda, Vodik, Vrtenje, Zeemanov pojav, 1865, 1943, 25. maj, 9. oktober.

  2. Diplomiranci Univerze v Leidnu
  3. Nobelovi nagrajenci za fiziko
  4. Predavatelji na Univerzi v Amsterdamu
  5. Predavatelji na Univerzi v Leidnu
  6. Tuji člani Kraljeve družbe
  7. Člani Kraljeve akademije Belgije
  8. Člani Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti

Amsterdam

Amsterdam je glavno mesto Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države.

Poglej Pieter Zeeman in Amsterdam

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Poglej Pieter Zeeman in Atom

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Poglej Pieter Zeeman in Doktorat

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Poglej Pieter Zeeman in Elektron

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Poglej Pieter Zeeman in Fizik

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Pieter Zeeman in Fizika

Frekvenca

Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Poglej Pieter Zeeman in Frekvenca

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Pieter Zeeman in Gibanje

Gostota magnetnega polja

Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.

Poglej Pieter Zeeman in Gostota magnetnega polja

Heike Kamerlingh Onnes

Heike Kamerlingh Onnes, nizozemski fizik, * 21. september 1853, Groningen, Nizozemska, † 21. februar 1926, Leiden, Nizozemska.

Poglej Pieter Zeeman in Heike Kamerlingh Onnes

Hendrik Antoon Lorentz

Hendrik Antoon Lorentz, nizozemski fizik, * 18. julij 1853, Arnheim, Nizozemska, † 4. februar 1928, Haarlem, Nizozemska.

Poglej Pieter Zeeman in Hendrik Antoon Lorentz

Kamenica

Kamenica je lahko.

Poglej Pieter Zeeman in Kamenica

Kapljevina

krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.

Poglej Pieter Zeeman in Kapljevina

Krater (razločitev)

Kráter je lahko.

Poglej Pieter Zeeman in Krater (razločitev)

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Poglej Pieter Zeeman in Kroženje

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Poglej Pieter Zeeman in Kvantna mehanika

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Pieter Zeeman in Luna

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Poglej Pieter Zeeman in Magnetno polje

Matteuccijeva medalja

Matteuccijeva medalja je nagrada za izjemne prispevke k napredku znanosti.

Poglej Pieter Zeeman in Matteuccijeva medalja

Natrij

Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.

Poglej Pieter Zeeman in Natrij

Nihanje

Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.

Poglej Pieter Zeeman in Nihanje

Nizozemci

Nizozemci (nizozemsko Nederlanders) so prebivalci Nizozemske in nekaterih kolonij.

Poglej Pieter Zeeman in Nizozemci

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Poglej Pieter Zeeman in Nizozemska

Nobelova nagrada za fiziko

Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.

Poglej Pieter Zeeman in Nobelova nagrada za fiziko

Paul Ehrenfest

Paul Ehrenfest, avstrijsko-nizozemski fizik in matematik, * 18. januar 1880, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 25. september 1933, Amsterdam, Nizozemska.

Poglej Pieter Zeeman in Paul Ehrenfest

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Poglej Pieter Zeeman in Plin

Profesor

Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.

Poglej Pieter Zeeman in Profesor

Rumfordova medalja

Rumfordova medalja je znanstvena nagrada za izjemna nedavna odkritja na področju toplotnih ali optičnih značilnosti snovi znanstvenika, ki deluje v Evropi.

Poglej Pieter Zeeman in Rumfordova medalja

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Poglej Pieter Zeeman in Snov

Spektralna črta

Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure.

Poglej Pieter Zeeman in Spektralna črta

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Poglej Pieter Zeeman in Svetloba

Tekoči kristal

Prikaz neurejenosti v smereh pri tekoči fazi. V kristalni fazi so molekule urejene tako, da tvorijo kristalno mrežo. Tekóči kristál je agregatno stanje, ki kaže lastnosti tekočin in kristalov.

Poglej Pieter Zeeman in Tekoči kristal

Tesla (enota)

Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.

Poglej Pieter Zeeman in Tesla (enota)

Univerza v Leidnu

Univerza v Leidnu s sedežem v mestu Leiden je najstarejša univerza na Nizozemskem.

Poglej Pieter Zeeman in Univerza v Leidnu

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Pieter Zeeman in Voda

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Poglej Pieter Zeeman in Vodik

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Poglej Pieter Zeeman in Vrtenje

Zeemanov pojav

Zeemanov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v razcepitvi spektralnih črt ob prisotnosti statičnega zunanjega magnetnega polja.

Poglej Pieter Zeeman in Zeemanov pojav

1865

1865 (MDCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Pieter Zeeman in 1865

1943

1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Pieter Zeeman in 1943

25. maj

25.

Poglej Pieter Zeeman in 25. maj

9. oktober

9.

Poglej Pieter Zeeman in 9. oktober

Glej tudi

Diplomiranci Univerze v Leidnu

Nobelovi nagrajenci za fiziko

Predavatelji na Univerzi v Amsterdamu

Predavatelji na Univerzi v Leidnu

Tuji člani Kraljeve družbe

Člani Kraljeve akademije Belgije

Člani Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti