Kazalo
25 odnosi: Divergenca, Električni naboj, Gostota električnega polja, Gostota električnega toka, Gostota magnetnega polja, Gostota naboja, Helmholtzev razstavitveni izrek, Integral, Izvir, Jakost električnega polja, Kapljevina, Kontinuitetna enačba, Matematični priročnik (Bronštejn, Semendjajev), Ploskev, Poissonova enačba, Ponor in požiralnik, Potencial, Pravokotnost, Prostor, Tehniška založba Slovenije, Tekočina, Točka (geometrija), Vektorski potencial, Vektorsko polje, Vir.
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Poglej Solenoidalno polje in Divergenca
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Solenoidalno polje in Električni naboj
Gostota električnega polja
Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.
Poglej Solenoidalno polje in Gostota električnega polja
Gostota električnega toka
Gostôta eléktričnega tóka, pogosto tudi kar gostôta tóka (oznaka j), je določena kot kvocient med električnim tokom I in presekom S, skozi katerega teče tok.
Poglej Solenoidalno polje in Gostota električnega toka
Gostota magnetnega polja
Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.
Poglej Solenoidalno polje in Gostota magnetnega polja
Gostota naboja
Gostôta nabòja (oznaka ρ) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri prostorsko zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto prostornine V: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto naboja izpeljano enoto A s m-3 (coulomb/m³).
Poglej Solenoidalno polje in Gostota naboja
Helmholtzev razstavitveni izrek
Helmholtzev razstavitveni izrek ali Helmholtzev dekompozícijski izrèk (znan tudi kot osnovni izrek vektorskega računa) je v fiziki in matematiki na področju vektorskega računa izrek, ki pravi, da se lahko poljubno dovolj gladko, hitro upadajajoče vektorsko polje v trirazsežnem prostoru enolično razstavi na vsoto potencialnega (brez rotorja) in solenoidalnega vektorskega polja (brez divergence).
Poglej Solenoidalno polje in Helmholtzev razstavitveni izrek
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Poglej Solenoidalno polje in Integral
Izvir
Idrije Izvir je kraj, kjer se stalno ali začasno na naraven način pojavi vodonosnik na zemeljski površini.
Poglej Solenoidalno polje in Izvir
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Poglej Solenoidalno polje in Jakost električnega polja
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Solenoidalno polje in Kapljevina
Kontinuitetna enačba
Kontinuitétna enáčba je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine z značajem gostote po času z divergenco oziroma prvim odvodom količine z značajem toka po kraju.
Poglej Solenoidalno polje in Kontinuitetna enačba
Matematični priročnik (Bronštejn, Semendjajev)
''Matematični priročnik'', 1975, 4. ponatis ''Matematični priročnik'', 1978, 5. ponatis Stran iz ''Matematičnega priročnika'' Matematični priročnik (ali pogovorno Bronštejn) je splošni matematični priročnik, ki ga je v slovenščino prevedel Albin Žabkar.
Poglej Solenoidalno polje in Matematični priročnik (Bronštejn, Semendjajev)
Ploskev
kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.
Poglej Solenoidalno polje in Ploskev
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Solenoidalno polje in Poissonova enačba
Ponor in požiralnik
Radenskem polju na Dolenjskem Planinskem polju Ponor in požiralnik označujeta mesto na kraških tleh, kjer voda izgine s površja.
Poglej Solenoidalno polje in Ponor in požiralnik
Potencial
Potenciál je skalarna fizikalna količina, ki se jo v vektorski analizi lahko kot skalarno polje pripiše nekaterim vrstam vektorskega polja.
Poglej Solenoidalno polje in Potencial
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Poglej Solenoidalno polje in Pravokotnost
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Solenoidalno polje in Prostor
Tehniška založba Slovenije
Tehniška založba Slovenije (Tehniška založba Slovenije, d.d., skrajšano TZS, d.d.) je slovenska založba s sedežem v Ljubljani, ki se ukvarja z izdajanjem knjig in revij s področja poljudne tehnike in znanosti.
Poglej Solenoidalno polje in Tehniška založba Slovenije
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Solenoidalno polje in Tekočina
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Solenoidalno polje in Točka (geometrija)
Vektorski potencial
Véktorski potenciál je v vektorski analizi vektorsko polje, katerega rotor je dano vektorsko polje.
Poglej Solenoidalno polje in Vektorski potencial
Vektorsko polje
Zgled enostavnega vektorskega polja. Zgled vektorskega polja. Vektorji so prikazani kot puščice, ki imajo različne smeri in velikosti. Vektorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše vektor, pripadajoč neki fizikalni količini.
Poglej Solenoidalno polje in Vektorsko polje
Vir
Vir je geografsko ime za.
Poglej Solenoidalno polje in Vir
Prav tako znan kot Solenoidalno vektorsko polje.