Podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Siderski dan
Seznam fizikalnih vsebin in Siderski dan Å”e 12 stvari v skupni (v Unijapedija): Astronomija, Kulminacija, Minuta, NadglavišÄe, Nutacija, Poldnevnik, Precesija, Sekunda, Siderski Äas, SonÄev dan, Ura, Zvezda.
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Seznam fizikalnih vsebin · Astronomija in Siderski dan ·
Kulminacija
Kulminacija je v astronomiji trenutek (Äas), ko nebesno telo pri svojem gibanju po nebesni krogli doseže najveÄjo (najnižjo) altitudo nad (pod) horizontom.
Kulminacija in Seznam fizikalnih vsebin · Kulminacija in Siderski dan ·
Minuta
Minúta je.
Minuta in Seznam fizikalnih vsebin · Minuta in Siderski dan ·
NadglavišÄe
NadglavíšÄe (tudi zenít) je v astronomiji toÄka na nebu, ki je navidezno neposredno nad opazovalcem.
NadglavišÄe in Seznam fizikalnih vsebin · NadglavišÄe in Siderski dan ·
Nutacija
Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeÄe) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja veÄjega osno simetriÄnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.
Nutacija in Seznam fizikalnih vsebin · Nutacija in Siderski dan ·
Poldnevnik
Poldnevniki - zeleno je oznaÄen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni teÄaj.
Poldnevnik in Seznam fizikalnih vsebin · Poldnevnik in Siderski dan ·
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonoÄij. Precesíja je naÄin gibanja osno simetriÄne vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišÄu.
Precesija in Seznam fizikalnih vsebin · Precesija in Siderski dan ·
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, vÄasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI Äasa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni niÄli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin · Sekunda in Siderski dan ·
Siderski Äas
Primerjava zvezdnega in SonÄevega dneva. V zgornjem delu so prikazane lege Zemlje in Sonca ter smeri proti zelo oddaljeni zvezdi. V spodnjem delu (pravokotniki) pa vidimo lege zvezde (rdeÄi krog) in Sonca (rumeni krog) na nebu. Levi pravokotnik prikazuje Sonce in zvezdo v istoÄasni kulminaciji, v srednjem pravokotniku je v kulminaciji samo oddaljena zvezda (srednji zvezdni Äas), Zemlja se mora še malo zavrteti, da pride Sonce v kulminacijo in dobimo desno sliko, kjer se konÄa SonÄev dan. Sidérski Äàs ali zvézdni Äàs je Äas s katerim merimo lego Zemlje pri njenem vrtenju okrog svoje osi glede na oddaljene zvezde.
Seznam fizikalnih vsebin in Siderski Äas · Siderski dan in Siderski Äas ·
SonÄev dan
SonÄev dan je Äas, v katerem za opazovalca na površini Zemlje Sonce enkrat navidezno obkroži Zemljo.
Seznam fizikalnih vsebin in SonÄev dan · Siderski dan in SonÄev dan ·
Ura
SonÄna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje Äasa, enaka 3600.
Seznam fizikalnih vsebin in Ura · Siderski dan in Ura ·
Zvezda
Zvézda je sijoÄe (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Seznam fizikalnih vsebin in Zvezda · Siderski dan in Zvezda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vpraŔanja
- Kaj Seznam fizikalnih vsebin in Siderski dan imajo skupnega
- KakŔne so podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Siderski dan
Primerjava med Seznam fizikalnih vsebin in Siderski dan
Seznam fizikalnih vsebin 2237 odnose, medtem ko je Siderski dan 13. Saj imajo skupno 12, indeks Jaccard je 0.53% = 12 / (2237 + 13).
Reference
Ta Älanek prikazuje razmerje med Seznam fizikalnih vsebin in Siderski dan. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izloÄen informacije, obiÅ”Äite: