Meritev in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Meritev in Seznam fizikalnih vsebin

Meritev vs. Seznam fizikalnih vsebin

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Atomska ura

Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.

Atomska ura in Meritev · Atomska ura in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.

Brezrazsežna količina in Meritev · Brezrazsežna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Dolžina in Meritev · Dolžina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Ekstenzivna količina

Ekstenzívna količína (tudi aditívna količína) je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov sešteva, če sistema s tem ne spremenimo.

Ekstenzivna količina in Meritev · Ekstenzivna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električni tok

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.

Električni tok in Meritev · Električni tok in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektronika

Elektrónika je področje elektrotehnike, s poudarkom na električnih napravah, s katerimi krmilimo.

Elektronika in Meritev · Elektronika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Energija in Meritev · Energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Meritev · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizikalna količina

Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.

Fizikalna količina in Meritev · Fizikalna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Gibalna količina in Meritev · Gibalna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Gostota in Meritev · Gostota in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gostota magnetnega polja

Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.

Gostota magnetnega polja in Meritev · Gostota magnetnega polja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Gravitacijsko polje in Meritev · Gravitacijsko polje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Herc

Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.

Herc in Meritev · Herc in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Hitrost in Meritev · Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Hitrost svetlobe in Meritev · Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Impedanca

Impedánca (oznaka Z) je elektrotehniška in fizikalna količina, ki meri, kako in koliko se porabnik upira električnemu toku, če nanj priključimo električno napetost.

Impedanca in Meritev · Impedanca in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Intenzivna količina

Intenzívna količína je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov ne sešteva, ampak ima, če je sistem homogen, po vsem sistemu enako vrednost.

Intenzivna količina in Meritev · Intenzivna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Iridij

Irídij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ir in atomsko število 77.

Iridij in Meritev · Iridij in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Isaac Newton in Meritev · Isaac Newton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Izpeljana enota SI

Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).

Izpeljana enota SI in Meritev · Izpeljana enota SI in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Jedrska magnetna resonanca

300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.

Jedrska magnetna resonanca in Meritev · Jedrska magnetna resonanca in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Kilogram in Meritev · Kilogram in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Kilometer in Meritev · Kilometer in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Laser

Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.

Laser in Meritev · Laser in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Masa in Meritev · Masa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Mednarodni sistem enot in Meritev · Mednarodni sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Meroslovje

Znanstvenik stoji pred preskusno napravo Microarcsecond Metrology (MAM). Meroslovje ali s tujko metrologija je znanstvena in tehniška veda o merjenju.

Meritev in Meroslovje · Meroslovje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Merska enota

Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.

Meritev in Merska enota · Merska enota in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Meritev in Meter · Meter in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Milimeter

Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).

Meritev in Milimeter · Milimeter in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Meritev in Narava · Narava in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Neskončnost

right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Meritev in Neskončnost · Neskončnost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Osnovna enota SI

Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.

Meritev in Osnovna enota SI · Osnovna enota SI in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Meritev in Planckova konstanta · Planckova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Meritev in Pospešek · Pospešek in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prosti pad

Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.

Meritev in Prosti pad · Prosti pad in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Meritev in Razdalja · Razdalja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Meritev in Sekunda · Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Meritev in Sila · Seznam fizikalnih vsebin in Sila · Poglej več »

Slikanje z magnetno resonanco

Moderna naprava za medicinske magnetnoresonančne preiskave Slikanje z magnetno resonanco je tehnika, s katero lahko prostorsko odvisnost obnašanja atomskih jeder v magnetnem polju prikažemo kot dvodimenzionalno sliko.

Meritev in Slikanje z magnetno resonanco · Seznam fizikalnih vsebin in Slikanje z magnetno resonanco · Poglej več »

Sončna ura

podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.

Meritev in Sončna ura · Seznam fizikalnih vsebin in Sončna ura · Poglej več »

Svetilnost

Svetílnost (oznaka I) je fizikalna količina, definirana kot razmerje med svetlobnim tokom P, ki ga seva svetilo v dan prostorski kot Ω okrog izbrane smeri, ter tem prostorskim kotom: Svetilnost svetila, ki seva enakomerno v polni prostorski kot, je enaka kar svetlobnemu toku, deljenim s 4 π.

Meritev in Svetilnost · Seznam fizikalnih vsebin in Svetilnost · Poglej več »

Teža

Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.

Meritev in Teža · Seznam fizikalnih vsebin in Teža · Poglej več »

Težni pospešek

Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.

Meritev in Težni pospešek · Seznam fizikalnih vsebin in Težni pospešek · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Meritev in Telo (fizika) · Seznam fizikalnih vsebin in Telo (fizika) · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Meritev in Temperatura · Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura · Poglej več »

Teorija

Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.

Meritev in Teorija · Seznam fizikalnih vsebin in Teorija · Poglej več »

Termometer

Medicinski živosrebrni termometer Bimetalni mehanski termometer Termométer ali toplomér je priprava za merjenje temperature.

Meritev in Termometer · Seznam fizikalnih vsebin in Termometer · Poglej več »

Tesla (enota)

Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.

Meritev in Tesla (enota) · Seznam fizikalnih vsebin in Tesla (enota) · Poglej več »

Tona

Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.

Meritev in Tona · Seznam fizikalnih vsebin in Tona · Poglej več »

Upor sredstva

Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.

Meritev in Upor sredstva · Seznam fizikalnih vsebin in Upor sredstva · Poglej več »

Valovna dolžina

Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.

Meritev in Valovna dolžina · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna dolžina · Poglej več »

Višina

Višína je mera v navpični smeri.

Meritev in Višina · Seznam fizikalnih vsebin in Višina · Poglej več »

Voltmeter

Digitalni voltmeter Vóltméter je merilna priprava za merjenje električne napetosti.

Meritev in Voltmeter · Seznam fizikalnih vsebin in Voltmeter · Poglej več »

Vzmetna tehtnica

Vzmetna tehtnica Vzmetna tehtnica, tudi dinamometer ali silomer, je priprava za merjenje sil.

Meritev in Vzmetna tehtnica · Seznam fizikalnih vsebin in Vzmetna tehtnica · Poglej več »

William Thomson

Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.

Meritev in William Thomson · Seznam fizikalnih vsebin in William Thomson · Poglej več »

Zakon

Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).

Meritev in Zakon · Seznam fizikalnih vsebin in Zakon · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Meritev in Zemlja · Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja · Poglej več »

Zemljepisna dolžina

Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).

Meritev in Zemljepisna dolžina · Seznam fizikalnih vsebin in Zemljepisna dolžina · Poglej več »