Akcija (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Akcija (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin

Akcija (fizika) vs. Seznam fizikalnih vsebin

Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Akcija (fizika) in Albert Einstein · Albert Einstein in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Amplituda

Amplitúda je pri nihanju največji odmik nihajoče količine od ravnovesne lege.

Akcija (fizika) in Amplituda · Amplituda in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

David Hilbert

David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.

Akcija (fizika) in David Hilbert · David Hilbert in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Džul

Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.

Akcija (fizika) in Džul · Džul in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Akcija (fizika) in Diferencialna enačba · Diferencialna enačba in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Dinamika

Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.

Akcija (fizika) in Dinamika · Dinamika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Akcija (fizika) in Dolžina · Dolžina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Einsteinove enačbe polja

Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.

Akcija (fizika) in Einsteinove enačbe polja · Einsteinove enačbe polja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Ekstenzivna količina

Ekstenzívna količína (tudi aditívna količína) je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov sešteva, če sistema s tem ne spremenimo.

Akcija (fizika) in Ekstenzivna količina · Ekstenzivna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektromagnetno polje

Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.

Akcija (fizika) in Elektromagnetno polje · Elektromagnetno polje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elipsa

Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.

Akcija (fizika) in Elipsa · Elipsa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Akcija (fizika) in Energija · Energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Erg

Èrg (oznaka erg) je fizikalna enota za energijo v sistemu cgs, enaka 10-7 J. Delo 1 erg opravi sila 1 dine na razdalji 1 cm.

Akcija (fizika) in Erg · Erg in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Euler-Lagrangeeva enačba

Euler-Lagrangeeva enáčba (tudi Lagrangeeva enáčba) ali sistem Euler-Lagrangeevih enačb pove, da doseže integral akcije S ekstremno vrednost tedaj in le tedaj, ko velja Pri tem je L Lagrangeeva funkcija sistema, x^a pa so posplošene koordinate.

Akcija (fizika) in Euler-Lagrangeeva enačba · Euler-Lagrangeeva enačba in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fermatovo načelo

Fermatovo načelo (tudi načelo najmanjšega časa) pravi, da svetloba v poljubnem sredstvu od ene do druge točke potuje po najkrajši poti oziroma tako, da za pot porabi najmanj časa.

Akcija (fizika) in Fermatovo načelo · Fermatovo načelo in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Akcija (fizika) in Fizika · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizikalna količina

Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.

Akcija (fizika) in Fizikalna količina · Fizikalna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Funkcija (matematika)

Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.

Akcija (fizika) in Funkcija (matematika) · Funkcija (matematika) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Geodetka

Geodétka (tudi redkeje geodetska črta) je v matematiki posplošitev pojma premice za »ukrivljene prostore«.

Akcija (fizika) in Geodetka · Geodetka in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Akcija (fizika) in Gibalna količina · Gibalna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Akcija (fizika) in Gibanje · Gibanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gradient

Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.

Akcija (fizika) in Gradient · Gradient in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Akcija (fizika) in Gravitacijska konstanta · Gravitacijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Akcija (fizika) in Gravitacijsko polje · Gravitacijsko polje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hamiltonova mehanika

Hamiltonova mehanika je teorija, razvita kot reformulacija klasične mehanike, ki predvideva enake rezultate kot preostala klasična mehanika.

Akcija (fizika) in Hamiltonova mehanika · Hamiltonova mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hermann Minkowski

Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.

Akcija (fizika) in Hermann Minkowski · Hermann Minkowski in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Akcija (fizika) in Hitrost · Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Akcija (fizika) in Hitrost svetlobe · Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Integral

Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.

Akcija (fizika) in Integral · Integral in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Izpeljana enota SI

Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).

Akcija (fizika) in Izpeljana enota SI · Izpeljana enota SI in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Izrek o gibalni količini

Izrèk ò gibálni količíni pove, da je skupni sunek zunanjih sil enak spremembi gibalne količine.

Akcija (fizika) in Izrek o gibalni količini · Izrek o gibalni količini in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Joseph-Louis de Lagrange

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.

Akcija (fizika) in Joseph-Louis de Lagrange · Joseph-Louis de Lagrange in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kartezični koordinatni sistem

Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.

Akcija (fizika) in Kartezični koordinatni sistem · Kartezični koordinatni sistem in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Akcija (fizika) in Kilogram · Kilogram in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kinetična energija

Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.

Akcija (fizika) in Kinetična energija · Kinetična energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Klasična mehanika

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.

Akcija (fizika) in Klasična mehanika · Klasična mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Konservativna sila

Konservatívna síla (tudi potencialna sila) je sila, katere skupno opravljeno delo po poljubno izbrani zaključeni poti je identično enako nič.

Akcija (fizika) in Konservativna sila · Konservativna sila in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Krajevni vektor

Točki ''P'' in ''Q'' v ravnini ter njuna krajevna vektorja od izhodišča ''O'' Krajévni véktor (zastarelo rádij-véktor) je v matematiki in fiziki vektor, ki sega od izhodišča koordinatnega sistema do izbrane točke prostora (ali ravnine), denimo do trenutne lege točkastega telesa.

Akcija (fizika) in Krajevni vektor · Krajevni vektor in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Akcija (fizika) in Kvantna mehanika · Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kvantna teorija polja

Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.

Akcija (fizika) in Kvantna teorija polja · Kvantna teorija polja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb

Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.

Akcija (fizika) in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb · Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lagrangeeva funkcija

Lagrangeeva fúnkcija (tudi lagranžijan ali Lagrangiana) je v fiziki funkcija, izbrana tako, da zajame celoten sistem (telo ali sistem teles).

Akcija (fizika) in Lagrangeeva funkcija · Lagrangeeva funkcija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lastni čas

Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti.

Akcija (fizika) in Lastni čas · Lastni čas in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Akcija (fizika) in Lega · Lega in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Akcija (fizika) in Leonhard Euler · Leonhard Euler in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Akcija (fizika) in Masa · Masa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Max Born

Max Born, nemški matematik in fizik, * 11. december 1882, (Breslau), Nemčija), † 5. januar 1970, Göttingen, Nemčija.

Akcija (fizika) in Max Born · Max Born in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Max Planck

Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.

Akcija (fizika) in Max Planck · Max Planck in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Maxwellove enačbe

Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.

Akcija (fizika) in Maxwellove enačbe · Maxwellove enačbe in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Akcija (fizika) in Mednarodni sistem enot · Mednarodni sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Merska enota

Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.

Akcija (fizika) in Merska enota · Merska enota in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Načelo najmanjše akcije

Načèlo najmánjše ákcije, kjer akcijo sestavlja zmnožek mase m, hitrosti v in poti s telesa, je prvi opredelil Pierre-Louis Moreau de Maupertuis.

Akcija (fizika) in Načelo najmanjše akcije · Načelo najmanjše akcije in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nekonservativna sila

Nèkonservativna síla (tudi dísipativna síla ali nèpotenciálna síla) je sila, katere skupno opravljeno delo po poljubno izbrani zaključeni poti, ni enako nič.

Akcija (fizika) in Nekonservativna sila · Nekonservativna sila in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Akcija (fizika) in Newtonovi zakoni gibanja · Newtonovi zakoni gibanja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nihanje

Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.

Akcija (fizika) in Nihanje · Nihanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Ohranitveni zakon

Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.

Akcija (fizika) in Ohranitveni zakon · Ohranitveni zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Optika

Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.

Akcija (fizika) in Optika · Optika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Akcija (fizika) in Planckova konstanta · Planckova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Akcija (fizika) in Planet · Planet in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Polje (fizika)

Polje je v fiziki pojem, ki vsaki točki prostor-časa pripisuje vrednost neke fizikalne količine.

Akcija (fizika) in Polje (fizika) · Polje (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Pot

Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.

Akcija (fizika) in Pot · Pot in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Potencialna energija

Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.

Akcija (fizika) in Potencialna energija · Potencialna energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prosti pad

Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.

Akcija (fizika) in Prosti pad · Prosti pad in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Akcija (fizika) in Prostor · Prostor in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prostor Minkowskega

Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.

Akcija (fizika) in Prostor Minkowskega · Prostor Minkowskega in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Akcija (fizika) in Prostor-čas · Prostor-čas in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Razsežnostna analiza

Razsežnostna analiza (tudi dimenzijska analiza) je orodje s katerim se v fiziki, kemiji, tehniki in delno v ekonomiji pomaga razumeti značilnosti in obliko fizikalnih količin.

Akcija (fizika) in Razsežnostna analiza · Razsežnostna analiza in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Richard Phillips Feynman

Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Akcija (fizika) in Richard Phillips Feynman · Richard Phillips Feynman in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Schrödingerjeva enačba

Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.

Akcija (fizika) in Schrödingerjeva enačba · Schrödingerjeva enačba in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Akcija (fizika) in Sekunda · Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Simetrija

Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.

Akcija (fizika) in Simetrija · Seznam fizikalnih vsebin in Simetrija · Poglej več »

Skalar

Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.

Akcija (fizika) in Skalar · Seznam fizikalnih vsebin in Skalar · Poglej več »

Skalarni produkt

Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).

Akcija (fizika) in Skalarni produkt · Seznam fizikalnih vsebin in Skalarni produkt · Poglej več »

Skalarno polje

Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.

Akcija (fizika) in Skalarno polje · Seznam fizikalnih vsebin in Skalarno polje · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Akcija (fizika) in Splošna teorija relativnosti · Seznam fizikalnih vsebin in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Akcija (fizika) in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba · Poglej več »

Svetovnica

Svetóvnica točkastega telesa je v fiziki množica dogodkov pri njegovem gibanju skozi štirirazsežni prostor-čas.

Akcija (fizika) in Svetovnica · Seznam fizikalnih vsebin in Svetovnica · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Akcija (fizika) in Težnost · Seznam fizikalnih vsebin in Težnost · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Akcija (fizika) in Telo (fizika) · Seznam fizikalnih vsebin in Telo (fizika) · Poglej več »

Teoretična fizika

Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.

Akcija (fizika) in Teoretična fizika · Seznam fizikalnih vsebin in Teoretična fizika · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Akcija (fizika) in Tir · Seznam fizikalnih vsebin in Tir · Poglej več »

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.

Akcija (fizika) in Točkasto telo · Seznam fizikalnih vsebin in Točkasto telo · Poglej več »

Trk

Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.

Akcija (fizika) in Trk · Seznam fizikalnih vsebin in Trk · Poglej več »

Valovna dolžina

Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.

Akcija (fizika) in Valovna dolžina · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna dolžina · Poglej več »

Valovna funkcija

Valóvna fúnkcija v kvantni mehaniki opisuje trenutno stanje osnovnega delca oziroma nekega sistema osnovnih delcev in uprizarja verjetnost, s katero se nahaja delec ob določenem času na določenem mestu.

Akcija (fizika) in Valovna funkcija · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna funkcija · Poglej več »

Variacijski račun

Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.

Akcija (fizika) in Variacijski račun · Seznam fizikalnih vsebin in Variacijski račun · Poglej več »

Vektorsko polje

Zgled enostavnega vektorskega polja. Zgled vektorskega polja. Vektorji so prikazani kot puščice, ki imajo različne smeri in velikosti. Vektorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše vektor, pripadajoč neki fizikalni količini.

Akcija (fizika) in Vektorsko polje · Seznam fizikalnih vsebin in Vektorsko polje · Poglej več »

Verižnica

Viseča veriga ima obliko krivulje, ki se imenuje verižnica. Verižnice z različnimi parametri. Verížnica (tudi katenoída) je ravninska transcendentna krivulja, ki jo po umiritvi zavzame tanka, neraztegljiva homogena in prosto viseča nit ali veriga.

Akcija (fizika) in Verižnica · Seznam fizikalnih vsebin in Verižnica · Poglej več »

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Akcija (fizika) in Vrtenje · Seznam fizikalnih vsebin in Vrtenje · Poglej več »

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Akcija (fizika) in Vrtilna količina · Seznam fizikalnih vsebin in Vrtilna količina · Poglej več »

Zvezna funkcija

Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.

Akcija (fizika) in Zvezna funkcija · Seznam fizikalnih vsebin in Zvezna funkcija · Poglej več »