Akcija (fizika) in Diferencialna enačba

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Akcija (fizika) in Diferencialna enačba

Akcija (fizika) vs. Diferencialna enačba

Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času. Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Amplituda

Amplitúda je pri nihanju največji odmik nihajoče količine od ravnovesne lege.

Akcija (fizika) in Amplituda · Amplituda in Diferencialna enačba · Poglej več »

Einsteinove enačbe polja

Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.

Akcija (fizika) in Einsteinove enačbe polja · Diferencialna enačba in Einsteinove enačbe polja · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Akcija (fizika) in Energija · Diferencialna enačba in Energija · Poglej več »

Euler-Lagrangeeva enačba

Euler-Lagrangeeva enáčba (tudi Lagrangeeva enáčba) ali sistem Euler-Lagrangeevih enačb pove, da doseže integral akcije S ekstremno vrednost tedaj in le tedaj, ko velja Pri tem je L Lagrangeeva funkcija sistema, x^a pa so posplošene koordinate.

Akcija (fizika) in Euler-Lagrangeeva enačba · Diferencialna enačba in Euler-Lagrangeeva enačba · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Akcija (fizika) in Fizika · Diferencialna enačba in Fizika · Poglej več »

Funkcija (matematika)

Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.

Akcija (fizika) in Funkcija (matematika) · Diferencialna enačba in Funkcija (matematika) · Poglej več »

Geodetka

Geodétka (tudi redkeje geodetska črta) je v matematiki posplošitev pojma premice za »ukrivljene prostore«.

Akcija (fizika) in Geodetka · Diferencialna enačba in Geodetka · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Akcija (fizika) in Gibanje · Diferencialna enačba in Gibanje · Poglej več »

Hamiltonova mehanika

Hamiltonova mehanika je teorija, razvita kot reformulacija klasične mehanike, ki predvideva enake rezultate kot preostala klasična mehanika.

Akcija (fizika) in Hamiltonova mehanika · Diferencialna enačba in Hamiltonova mehanika · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Akcija (fizika) in Hitrost · Diferencialna enačba in Hitrost · Poglej več »

Klasična mehanika

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.

Akcija (fizika) in Klasična mehanika · Diferencialna enačba in Klasična mehanika · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Akcija (fizika) in Lega · Diferencialna enačba in Lega · Poglej več »

Maxwellove enačbe

Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.

Akcija (fizika) in Maxwellove enačbe · Diferencialna enačba in Maxwellove enačbe · Poglej več »

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Akcija (fizika) in Newtonovi zakoni gibanja · Diferencialna enačba in Newtonovi zakoni gibanja · Poglej več »

Nihanje

Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.

Akcija (fizika) in Nihanje · Diferencialna enačba in Nihanje · Poglej več »

Optika

Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.

Akcija (fizika) in Optika · Diferencialna enačba in Optika · Poglej več »

Prosti pad

Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.

Akcija (fizika) in Prosti pad · Diferencialna enačba in Prosti pad · Poglej več »

Schrödingerjeva enačba

Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.

Akcija (fizika) in Schrödingerjeva enačba · Diferencialna enačba in Schrödingerjeva enačba · Poglej več »

Simetrija

Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.

Akcija (fizika) in Simetrija · Diferencialna enačba in Simetrija · Poglej več »

Skalar

Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.

Akcija (fizika) in Skalar · Diferencialna enačba in Skalar · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Akcija (fizika) in Splošna teorija relativnosti · Diferencialna enačba in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Akcija (fizika) in Težnost · Diferencialna enačba in Težnost · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Akcija (fizika) in Telo (fizika) · Diferencialna enačba in Telo (fizika) · Poglej več »