Kazalo
20 odnosi: Angleži, Atom, Avstralija, Braggov uklon, Britanci, Fizik, Interferenca, Kemija, Kristal, Nobelova nagrada, Rayleighovo sipanje, Rentgenski žarki, Sipanje, Uklon elektronov, Uklon nevtronov, Valovna dolžina, William Henry Bragg, William Lawrence Bragg, 1913, 1915.
- Kristalografija
- Nevtron
- Rentgenski žarki
- Uklon
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Braggov pogoj in Angleži
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Braggov pogoj in Atom
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Braggov pogoj in Avstralija
Braggov uklon
Braggov uklon (tudi Braggova difrakcija ali Braggovo sipanje) je uklon oziroma sipanje rentgenskih žarkov na kristalni mreži.
Poglej Braggov pogoj in Braggov uklon
Britanci
Britanci so avtohtoni prebivalci Velike Britanije in njihovi potomci, v današnjem času pa se izraz nanaša na državljane Združenega kraljestva.
Poglej Braggov pogoj in Britanci
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Braggov pogoj in Fizik
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Poglej Braggov pogoj in Interferenca
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Braggov pogoj in Kemija
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Braggov pogoj in Kristal
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Poglej Braggov pogoj in Nobelova nagrada
Rayleighovo sipanje
neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.
Poglej Braggov pogoj in Rayleighovo sipanje
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Braggov pogoj in Rentgenski žarki
Sipanje
Sípanje označuje v fiziki dva pojava.
Poglej Braggov pogoj in Sipanje
Uklon elektronov
Uklon elektronov je možen zaradi valovne narave elektronov.
Poglej Braggov pogoj in Uklon elektronov
Uklon nevtronov
Uklon nevtronov je možen zaradi valovne narave nevtronov.
Poglej Braggov pogoj in Uklon nevtronov
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Braggov pogoj in Valovna dolžina
William Henry Bragg
Sir William Henry Bragg, PRS, angleški fizik in kemik, * 2. julij 1862, Wigton, Westward, grofija Cumberland, Anglija, † 10. marec 1942, London, Anglija.
Poglej Braggov pogoj in William Henry Bragg
William Lawrence Bragg
Sir William Lawrence Bragg, FRS, avstralski fizik, * 31. marec 1890, Adelaide, Južna Avstralija, Avstralija, † 1. julij 1971, Waldringford pri Ipswichu, grofija Suffolk, Anglija.
Poglej Braggov pogoj in William Lawrence Bragg
1913
1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Braggov pogoj in 1913
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Braggov pogoj in 1915
Glej tudi
Kristalografija
Nevtron
Rentgenski žarki
Uklon
Prav tako znan kot Braggov zakon, Braggova enačba, Vulf-Braggov pogoj.