Kazalo
28 odnosi: Električna napetost, Električni potencial, Elektron, Elektronski mikroskop, Enačba, Fizik, Francozi, Gibalna količina, Hitrost svetlobe, Interferenca, Kilo, Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, Meter, Mirovna masa, Osnovni delec, Osnovni naboj, Piko, Planckova konstanta, Pospešek, Rentgenski žarki, Splošna teorija relativnosti, Uklon, Uklon nevtronov, Valovanje, Valovna dolžina, Volt, Vrstični elektronski mikroskop, 1924.
- Elektron
- Elektronska mikroskopija
- Kristalografija
- Kvantna mehanika
- Sipanje
- Uklon
- Uporabna in interdisciplinarna fizika
- Veda o materialih
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Poglej Uklon elektronov in Električna napetost
Električni potencial
Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.
Poglej Uklon elektronov in Električni potencial
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Uklon elektronov in Elektron
Elektronski mikroskop
Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.
Poglej Uklon elektronov in Elektronski mikroskop
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Uklon elektronov in Enačba
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Uklon elektronov in Fizik
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Uklon elektronov in Francozi
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Uklon elektronov in Gibalna količina
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Uklon elektronov in Hitrost svetlobe
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Poglej Uklon elektronov in Interferenca
Kilo
Kílo (okrajšava k) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 103 ali 1.000.
Poglej Uklon elektronov in Kilo
Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie
Knez Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, francoski plemič in fizik, * 15. avgust 1892, Dieppe, Seine-Maritime, Francija, † 19. marec 1987, Louveciennes, Francija.
Poglej Uklon elektronov in Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Uklon elektronov in Meter
Mirovna masa
Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.
Poglej Uklon elektronov in Mirovna masa
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Uklon elektronov in Osnovni delec
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Poglej Uklon elektronov in Osnovni naboj
Piko
Piko (okrajšava p) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-12.
Poglej Uklon elektronov in Piko
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Uklon elektronov in Planckova konstanta
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Uklon elektronov in Pospešek
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Uklon elektronov in Rentgenski žarki
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Uklon elektronov in Splošna teorija relativnosti
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot.
Poglej Uklon elektronov in Uklon
Uklon nevtronov
Uklon nevtronov je možen zaradi valovne narave nevtronov.
Poglej Uklon elektronov in Uklon nevtronov
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Poglej Uklon elektronov in Valovanje
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Uklon elektronov in Valovna dolžina
Volt
Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.
Poglej Uklon elektronov in Volt
Vrstični elektronski mikroskop
Vrstični elektronski mikroskop z odprto komoro za vzorec Vrstični elektronski mikroskop je mikroskop, ki za opazovanje površine uporablja elektronski curek.
Poglej Uklon elektronov in Vrstični elektronski mikroskop
1924
1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Uklon elektronov in 1924