Konstanta fine strukture in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Konstanta fine strukture in Seznam fizikalnih vsebin

Konstanta fine strukture vs. Seznam fizikalnih vsebin

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Absolutna ničla

Absolútna níčla je najnižja mogoča temperatura makroskopskih sistemov.

Absolutna ničla in Konstanta fine strukture · Absolutna ničla in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Albert Abraham Michelson

Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Albert Abraham Michelson in Konstanta fine strukture · Albert Abraham Michelson in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Albert Einstein in Konstanta fine strukture · Albert Einstein in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Annalen der Physik

Annalen der Physik je fizikalna znanstvena revija.

Annalen der Physik in Konstanta fine strukture · Annalen der Physik in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Arnold Sommerfeld

Arnold Johannes Wilhelm Sommerfeld, nemški fizik, * 5. december 1868, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 26. april 1951, München, Nemčija.

Arnold Sommerfeld in Konstanta fine strukture · Arnold Sommerfeld in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Arthur Stanley Eddington

Sir Arthur Stanley Eddington, OM, FRS, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik in popularizator znanosti, * 28. december 1882, Kendal, Westmorland, Anglija, † 22. november 1944, Cambridge, Cambridgeshire, Anglija.

Arthur Stanley Eddington in Konstanta fine strukture · Arthur Stanley Eddington in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Astrofizika

Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.

Astrofizika in Konstanta fine strukture · Astrofizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Atom in Konstanta fine strukture · Atom in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Atomska ura

Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.

Atomska ura in Konstanta fine strukture · Atomska ura in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Atomska, molekulska in optična fizika

Atómska in molékulska fízika je veja fizike, ki preučuje zgradbo atomov in molekul, njihovo elektronsko ovojnico, energijske nivoje, spektre in druge lastnosti atomov in molekul.

Atomska, molekulska in optična fizika in Konstanta fine strukture · Atomska, molekulska in optična fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Atomske enote

Atómske enòte so pripraven sistem enot za merjenja v atomski in jedrski fiziki, še posebej za opisovanje lastnosti elektronov.

Atomske enote in Konstanta fine strukture · Atomske enote in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Avogadrova konstanta

Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.

Avogadrova konstanta in Konstanta fine strukture · Avogadrova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Barion

naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.

Barion in Konstanta fine strukture · Barion in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Bohrov model atoma

Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.

Bohrov model atoma in Konstanta fine strukture · Bohrov model atoma in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Bohrov polmer

Bohrov pólmer ali Bohrov rádij (oznaka rB ali tudi a0) je fizikalna konstanta v Bohrovemu modelu vodikovega atoma kot polmer najmanjšega tira v osnovnem stanju z najnižjo energijo: kjer je.

Bohrov polmer in Konstanta fine strukture · Bohrov polmer in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Boltzmannova konstanta

Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.

Boltzmannova konstanta in Konstanta fine strukture · Boltzmannova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Bozoni W in Z

Bozóni W so osnovni delci, kvanti šibke jedrske sile.

Bozoni W in Z in Konstanta fine strukture · Bozoni W in Z in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.

Brezrazsežna količina in Konstanta fine strukture · Brezrazsežna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Casimirjev pojav

Casimirjeva sila med vzporednima ploščama Casimirjev pojav je fizikalni pojav, ki ga je leta 1948 napovedal nizozemski fizik Hendrik Casimir, zaposlen v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih.

Casimirjev pojav in Konstanta fine strukture · Casimirjev pojav in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

CODATA

CODATA ali Odbor za podatke v znanosti in tehnologiji (Committee on Data for Science and Technology) je odbor v sklopu Mednarodnega sveta za znanost (International Council of Science ali ICSU).

CODATA in Konstanta fine strukture · CODATA in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Comptonova valovna dolžina

Comptonova valovna dolžina (oznaka \lambda_\) je kvantnomehanska značilnost delca in fizikalna konstanta.

Comptonova valovna dolžina in Konstanta fine strukture · Comptonova valovna dolžina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Coulombov zakon

Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.

Coulombov zakon in Konstanta fine strukture · Coulombov zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Dielektričnost

Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.

Dielektričnost in Konstanta fine strukture · Dielektričnost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Dilaton

Dilatón je domnevni delec, ki se pojavlja v teoriji strun.

Dilaton in Konstanta fine strukture · Dilaton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Edward Williams Morley

Edward Williams Morley, ameriški fizik in kemik, * 29. januar 1838, Newark, New Jersey, ZDA, † 24. februar, 1923, West Hartford, Connecticut, ZDA.

Edward Williams Morley in Konstanta fine strukture · Edward Williams Morley in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Električni naboj in Konstanta fine strukture · Električni naboj in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektrika in magnetizem

Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.

Elektrika in magnetizem in Konstanta fine strukture · Elektrika in magnetizem in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektrošibka interakcija

Eléktrošíbka interákcija je fizikalna teorija, ki združuje opis dveh od štirih osnovnih sil v naravi, elektromagnetne ter šibke jedrske sile.

Elektrošibka interakcija in Konstanta fine strukture · Elektrošibka interakcija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektromagnetna interakcija

Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.

Elektromagnetna interakcija in Konstanta fine strukture · Elektromagnetna interakcija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektromagnetno polje

Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.

Elektromagnetno polje in Konstanta fine strukture · Elektromagnetno polje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Elektromagnetno valovanje in Konstanta fine strukture · Elektromagnetno valovanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Elektron in Konstanta fine strukture · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektronska lupina

Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).

Elektronska lupina in Konstanta fine strukture · Elektronska lupina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektronski magnetni moment

Elektrónski magnétni momènt (tudi elektrónski magnétni dípólni momènt) je v atomski fiziki magnetni moment elektrona, ki ga povzroča njegova notranja značilnost spina.

Elektronski magnetni moment in Konstanta fine strukture · Elektronski magnetni moment in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektrostatika

Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.

Elektrostatika in Konstanta fine strukture · Elektrostatika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektrotehnika

Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).

Elektrotehnika in Konstanta fine strukture · Elektrotehnika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Energija in Konstanta fine strukture · Energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Ernst Pascual Jordan

Ernst Pascual Jordan, nemški fizik in matematik, * 18. oktober 1902, Hannover, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 31. julij 1980, Hamburg, Zahodna Nemčija (sedaj Nemčija).

Ernst Pascual Jordan in Konstanta fine strukture · Ernst Pascual Jordan in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Erwin Schrödinger

Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.

Erwin Schrödinger in Konstanta fine strukture · Erwin Schrödinger in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Ettore Majorana

Ettore Majorana, italijanski fizik, * 5. avgust 1906, Catania, Sicilija, Italija, † 27. marec 1938 (domnevno).

Ettore Majorana in Konstanta fine strukture · Ettore Majorana in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Faradayeva konstanta

Faradayeva konstánta je v fiziki in kemiji konstanta, ki podaja jakost električnega naboja enega mola elektronov.

Faradayeva konstanta in Konstanta fine strukture · Faradayeva konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Feynmanov diagram

razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.

Feynmanov diagram in Konstanta fine strukture · Feynmanov diagram in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Konstanta fine strukture · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizika osnovnih delcev

Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.

Fizika osnovnih delcev in Konstanta fine strukture · Fizika osnovnih delcev in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizikalna konstanta

Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.

Fizikalna konstanta in Konstanta fine strukture · Fizikalna konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Foton in Konstanta fine strukture · Foton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Freeman John Dyson

Dyson in John Forbes Nash v Rimu 2008 Freeman John Dyson, ameriški matematik, fizik in astrofizik, * 15. december 1923, Crowthorne, grofija Berkshire, Anglija, † 28. februar 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.

Freeman John Dyson in Konstanta fine strukture · Freeman John Dyson in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Galaksija in Konstanta fine strukture · Galaksija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

George Gamow

George Anthony Gamow (rojen Georgij Antonovič Gamov), rusko-ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 4. marec 1904, Odesa, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 19. avgust 1968, Boulder, Kolorado, ZDA.

George Gamow in Konstanta fine strukture · George Gamow in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Gibalna količina in Konstanta fine strukture · Gibalna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Glavno kvantno število

Glavno kvantno število je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki.

Glavno kvantno število in Konstanta fine strukture · Glavno kvantno število in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Gravitacijska konstanta in Konstanta fine strukture · Gravitacijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Gravitacijsko polje in Konstanta fine strukture · Gravitacijsko polje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Graviton

Gravitón je v fiziki domnevni osnovni delec, ki prenaša gravitacijo v večini sistemov kvantne gravitacije.

Graviton in Konstanta fine strukture · Graviton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hans Albrecht Bethe

Hans Albrecht Bethe, nemško-ameriški fizik, * 2. julij 1906, Strassburg, Nemčija, sedaj Strasbourg, Francija, † 6. marec 2005, Ithaca, New York, ZDA.

Hans Albrecht Bethe in Konstanta fine strukture · Hans Albrecht Bethe in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hartreejeva energija

Hartreejeva energija (oznaka Wh) je fizikalna konstanta izražena v atomski enoti energije, imenovana po angleškem matematiku in fiziku Douglasu Raynerju Hartreeju.

Hartreejeva energija in Konstanta fine strukture · Hartreejeva energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Hitrost svetlobe in Konstanta fine strukture · Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hubblov zakon

Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.

Hubblov zakon in Konstanta fine strukture · Hubblov zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Indukcijska konstanta

Indukcíjska konstánta (oznaka μ0) je ena osnovnih fizikalnih konstant.

Indukcijska konstanta in Konstanta fine strukture · Indukcijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Influenčna konstanta

Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.

Influenčna konstanta in Konstanta fine strukture · Influenčna konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Ionizacijska energija

Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.

Ionizacijska energija in Konstanta fine strukture · Ionizacijska energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Iterbij

Iterbij je kemični element s simbolom Yb in atomskim številom 70.

Iterbij in Konstanta fine strukture · Iterbij in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Izmenični električni tok

Izménični eléktrični tók je električni tok, pri katerem gibanje električnega naboja ne poteka vedno v isti smeri (kot na primer pri enosmernem toku, pri katerem potuje le v eno smer), ampak se smer periodično spreminja oziroma niha, največkrat tako, da se s časom sinusno spreminja.

Izmenični električni tok in Konstanta fine strukture · Izmenični električni tok in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Izsev

nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.

Izsev in Konstanta fine strukture · Izsev in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Jakost (fizika)

Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).

Jakost (fizika) in Konstanta fine strukture · Jakost (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Jedrsko zlivanje

Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.

Jedrsko zlivanje in Konstanta fine strukture · Jedrsko zlivanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

John Archibald Wheeler

John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.

John Archibald Wheeler in Konstanta fine strukture · John Archibald Wheeler in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Joičiro Nambu

Joičiro Nambu (Nambu Yōichirō), japonsko-ameriški fizik, * 18. januar 1921, Prefektura Fukui, Japonska, † 5. julij 2015.

Joičiro Nambu in Konstanta fine strukture · Joičiro Nambu in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Julian Seymour Schwinger

Julian Seymour Schwinger, ameriški fizik in matematik, * 12. februar 1918, New York, New York, ZDA, † 16. julij 1994, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Julian Seymour Schwinger in Konstanta fine strukture · Julian Seymour Schwinger in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kaluza-Kleinova teorija

Kaluza-Kleinova teorija je fizikalna teorija, ki poskuša združiti osnovni sili gravitacije in elektromagnetne sile.

Kaluza-Kleinova teorija in Konstanta fine strukture · Kaluza-Kleinova teorija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Kemijski element in Konstanta fine strukture · Kemijski element in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Kisik in Konstanta fine strukture · Kisik in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Klasični polmer elektrona

Klásični pólmér eléktrona ali tudi Lorentzev pólmér in dolžína Thomsonovega sípanja je polmer elektrona, ki temelji na klasičnem (nekvantnem) relativnističnem modelu elektrona.

Klasični polmer elektrona in Konstanta fine strukture · Klasični polmer elektrona in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kozmologija

Kozmologíja (starogrško: kosmología.

Konstanta fine strukture in Kozmologija · Kozmologija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Konstanta fine strukture in Kvantna mehanika · Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kvazar

Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.

Konstanta fine strukture in Kvazar · Kvazar in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Landéjev množitelj g

Landéjev množitelj g (tudi giromagnetni ali žiromagnetni množitelj) je posebni primer množiteljev g. Uporablja se za nabite delce (zgled je elektron), ki imajo spin in tirno vrtilno količino.

Konstanta fine strukture in Landéjev množitelj g · Landéjev množitelj g in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lastna energija

Lástna energíja (tudi mirôvna ~ ali invariántna ~, oznaka W0) je v posebni teoriji relativnosti količina enaka zmnožku lastne mase m in kvadrata hitrosti svetlobe v praznem prostoru c0: To je najmanjša energija, ki jo točkasto telo lahko ima in ustreza energiji mirujočega telesa izven polja sil.

Konstanta fine strukture in Lastna energija · Lastna energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lymanova serija

Lymanova serija Lymanova serija je ena izmed skupin spektralnih črt v ultravijoličnem delu emisijskega spektra vodikovega atoma.

Konstanta fine strukture in Lymanova serija · Lymanova serija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Max Born

Max Born, nemški matematik in fizik, * 11. december 1882, (Breslau), Nemčija), † 5. januar 1970, Göttingen, Nemčija.

Konstanta fine strukture in Max Born · Max Born in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Max Planck

Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.

Konstanta fine strukture in Max Planck · Max Planck in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Konstanta fine strukture in Meritev · Meritev in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Merska enota

Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.

Konstanta fine strukture in Merska enota · Merska enota in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mion

Mión (v starejših virih (napačno) tudi μ-mezon) je v standardnem modelu fizike delcev skupno ime za par osnovnih delcev s pozitivnim in negativnim električnim nabojem.

Konstanta fine strukture in Mion · Mion in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mirovna masa

Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.

Konstanta fine strukture in Mirovna masa · Mirovna masa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Močna jedrska sila

Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Konstanta fine strukture in Močna jedrska sila · Močna jedrska sila in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Načelo nedoločenosti

Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načelo nedoločenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.

Konstanta fine strukture in Načelo nedoločenosti · Načelo nedoločenosti in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Naravne enote

Naravne enote so določene tako, da so nekatere fizikalne konstante (zanje predvidevamo, da so prave konstate) normalizirane na 1 (njihova vrednost postane enaka 1 in nimajo razsežnosti).

Konstanta fine strukture in Naravne enote · Naravne enote in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nature

Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.

Konstanta fine strukture in Nature · Nature in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nerazločljiva delca

Nèrazločljíva délca ali idéntična délca sta delca, ki se ju med seboj ne da razločiti, tudi načeloma ne.

Konstanta fine strukture in Nerazločljiva delca · Nerazločljiva delca in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Niels Henrik David Bohr

Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.

Konstanta fine strukture in Niels Henrik David Bohr · Niels Henrik David Bohr in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nukleon

kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.

Konstanta fine strukture in Nukleon · Nukleon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nuovo Cimento

Nuovo Cimento je niz fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.

Konstanta fine strukture in Nuovo Cimento · Nuovo Cimento in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Konstanta fine strukture in Ogljik · Ogljik in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Osnovna enota SI

Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.

Konstanta fine strukture in Osnovna enota SI · Osnovna enota SI in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Osnovna sila

Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.

Konstanta fine strukture in Osnovna sila · Osnovna sila in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Osnovni delec

Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.

Konstanta fine strukture in Osnovni delec · Osnovni delec in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Osnovni naboj

Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.

Konstanta fine strukture in Osnovni naboj · Osnovni naboj in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Patrick Maynard Stuart Blackett

Patrick Maynard Stuart Blackett, baron Blackett, OM, CH, PRS, angleški fizik, * 18. november 1897, London, Anglija, † 13. julij 1974, London.

Konstanta fine strukture in Patrick Maynard Stuart Blackett · Patrick Maynard Stuart Blackett in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Paul Adrien Maurice Dirac

Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.

Konstanta fine strukture in Paul Adrien Maurice Dirac · Paul Adrien Maurice Dirac in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Physical Review

Physical Review je ena od najstarejših in spoštovanih strokovnih znanstvenih revij, ki izdaja raziskave z vseh področij fizike.

Konstanta fine strukture in Physical Review · Physical Review in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Physical Review Letters

Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.

Konstanta fine strukture in Physical Review Letters · Physical Review Letters in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Physics World

Physics World je znanstvena revija Fizikalnega inštituta (IoP).

Konstanta fine strukture in Physics World · Physics World in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Pion

Pion (oznaka \pi \) je katerikoli izmed podatomskih delcev, ki jih označujemo s \pi^0, \pi^+, \pi^- \,.

Konstanta fine strukture in Pion · Pion in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Planck-Einsteinova relacija

Planck-Einsteinova relacija,French & Taylor (1978), pp.

Konstanta fine strukture in Planck-Einsteinova relacija · Planck-Einsteinova relacija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Planckov naboj

Planckov naboj (oznaka q_ \) je naravna enota za naboj, ki meri 1,8755459 C. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckova masa, Planckova temperatura in Planckov čas).

Konstanta fine strukture in Planckov naboj · Planckov naboj in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Planckova dolžina

Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.

Konstanta fine strukture in Planckova dolžina · Planckova dolžina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Konstanta fine strukture in Planckova konstanta · Planckova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Planckova masa

Planckova masa (oznaka m_ \) je naravna enota za maso, ki meri 217644 kg.

Konstanta fine strukture in Planckova masa · Planckova masa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Polje (fizika)

Polje je v fiziki pojem, ki vsaki točki prostor-časa pripisuje vrednost neke fizikalne količine.

Konstanta fine strukture in Polje (fizika) · Polje (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Konstanta fine strukture in Posebna teorija relativnosti · Posebna teorija relativnosti in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Potencialna energija

Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.

Konstanta fine strukture in Potencialna energija · Potencialna energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Pozitron

Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.

Konstanta fine strukture in Pozitron · Pozitron in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.

Konstanta fine strukture in Prasevanje · Prasevanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Konstanta fine strukture in Prostor-čas · Prostor-čas in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Konstanta fine strukture in Proton · Proton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Konstanta fine strukture in Radioaktivnost · Radioaktivnost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Rdeči premik

Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.

Konstanta fine strukture in Rdeči premik · Rdeči premik in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Renormalizacija

Renormalizacija se v kvantni teoriji polja, statistični mehaniki in teoriji samopodobnih geometričnih struktur nanaša na zbirko tehnik, ki se uporabljajo za iskanje limite kontinuuma.

Konstanta fine strukture in Renormalizacija · Renormalizacija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Renormalizacijska grupa

Renormalizácijska grúpa je v fiziki pojem, ki na sistematičen način obravnava enoparametrične družine reskalacije.

Konstanta fine strukture in Renormalizacijska grupa · Renormalizacijska grupa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Richard Phillips Feynman

Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Konstanta fine strukture in Richard Phillips Feynman · Richard Phillips Feynman in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Konstanta fine strukture in Rimska cesta (galaksija) · Rimska cesta (galaksija) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Rydbergova konstanta

Rydbergova konstánta (oznaka R_ \!\) je fizikalna konstanta, ki je povezana s spektri atomov.

Konstanta fine strukture in Rydbergova konstanta · Rydbergova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Simetrijska grupa

cikličnim grafom, kjer z vrtenjem za 180° (modre puščice) in za 120° glede na oglišča (rdečkaste puščice), dobimo vse možne lege tetraedra. Samo z vrtenjem dobimo 12 različnih stanj (leg), ki tvorijo '''vrtilno (simetrija) grupo''' telesa.Na manjših slikah (povečaj) so s puščicami prikazani načini vrtenja za prehod iz enega stanja v drugo. Simetrijska grupa (tudi grupa simetrije ali grupa simetrij) danega objekta je grupa vseh izometrij pod katerimi so te invariantne za kompozitum kot operacijo.

Konstanta fine strukture in Simetrijska grupa · Seznam fizikalnih vsebin in Simetrijska grupa · Poglej več »

Sistem enot CGS

Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.

Konstanta fine strukture in Sistem enot CGS · Seznam fizikalnih vsebin in Sistem enot CGS · Poglej več »

Skalarno polje

Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.

Konstanta fine strukture in Skalarno polje · Seznam fizikalnih vsebin in Skalarno polje · Poglej več »

Sklopitvena konstanta

Sklopitvena konstanta (oznaka \alpha \!\) je v fiziki (kvantni teoriji polja) brezrazsežno število, ki določa velikost interakcije med delci ali polji.

Konstanta fine strukture in Sklopitvena konstanta · Seznam fizikalnih vsebin in Sklopitvena konstanta · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Konstanta fine strukture in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov · Poglej več »

Spektralna črta

Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure. Spektralna črta je šibkejše ali močnejše območje v sicer enakomernem in zveznem spektru svetlobe.

Konstanta fine strukture in Spektralna črta · Seznam fizikalnih vsebin in Spektralna črta · Poglej več »

Spektroskopija

prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.

Konstanta fine strukture in Spektroskopija · Seznam fizikalnih vsebin in Spektroskopija · Poglej več »

Spin

Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.

Konstanta fine strukture in Spin · Seznam fizikalnih vsebin in Spin · Poglej več »

Standardni model

Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.

Konstanta fine strukture in Standardni model · Seznam fizikalnih vsebin in Standardni model · Poglej več »

Standardni odklon

Stándardni odklòn (tudi stándardna deviácija) (σ, sigma) je statistični kazalec, največkrat uporabljen za merjenje statistične razpršenosti enot.

Konstanta fine strukture in Standardni odklon · Seznam fizikalnih vsebin in Standardni odklon · Poglej več »

Stefanova konstanta

Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.

Konstanta fine strukture in Stefanova konstanta · Seznam fizikalnih vsebin in Stefanova konstanta · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Konstanta fine strukture in Težnost · Seznam fizikalnih vsebin in Težnost · Poglej več »

Temna energija

language.

Konstanta fine strukture in Temna energija · Seznam fizikalnih vsebin in Temna energija · Poglej več »

Teorija relativnosti

Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.

Konstanta fine strukture in Teorija relativnosti · Seznam fizikalnih vsebin in Teorija relativnosti · Poglej več »

Teorija superstrun

Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.

Konstanta fine strukture in Teorija superstrun · Seznam fizikalnih vsebin in Teorija superstrun · Poglej več »

Teorija velikega poenotenja

Teorija velikega poenotenja ali veliko poenotenje (angleško grand unification, grand unified theory ali okrajšano GUT) je fizikalna teorija, ki združuje močno interakcijo in elektrošibko interakcijo.

Konstanta fine strukture in Teorija velikega poenotenja · Seznam fizikalnih vsebin in Teorija velikega poenotenja · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Konstanta fine strukture in Tir · Seznam fizikalnih vsebin in Tir · Poglej več »

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.

Konstanta fine strukture in Točkasto telo · Seznam fizikalnih vsebin in Točkasto telo · Poglej več »

Umeritvena teorija

Umeritvene teorije so v fiziki široko sprejete teorije standardnega modela.

Konstanta fine strukture in Umeritvena teorija · Seznam fizikalnih vsebin in Umeritvena teorija · Poglej več »

Uspehi fizičeskih nauk

Uspehi fizičeskih nauk (Napredki fizikalnih znanosti, kratica UFN) je znanstvena revija, ki objavlja najaktualnejše probleme iz fizike in z njo povezanih znanosti.

Konstanta fine strukture in Uspehi fizičeskih nauk · Seznam fizikalnih vsebin in Uspehi fizičeskih nauk · Poglej več »

Vakuum

Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.

Konstanta fine strukture in Vakuum · Seznam fizikalnih vsebin in Vakuum · Poglej več »

Valovna enačba

Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.

Konstanta fine strukture in Valovna enačba · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna enačba · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Konstanta fine strukture in Vesolje · Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje · Poglej več »

Vezavna energija

V fiziki in kemiji je vezavna energija najmanjša energija, ki je potrebna za izbitje oziroma odvzem gradnika iz sistema ali za razstavitev sistema delcev na posamezne gradnike.

Konstanta fine strukture in Vezavna energija · Seznam fizikalnih vsebin in Vezavna energija · Poglej več »

Virialni izrek

Viriálni izrèk v mehaniki predpisuje splošno enačbo, ki povezuje časovno povprečje skupne kinetične energije \left\langle T \right\rangle stabilnega sistema z N delci, omejenimi s potencialnimi silami, s skupno potencialno energijo \left\langle V_ \right\rangle, kjer lomljeni oklepaji predstavljajo časovno povprečje dane količine.

Konstanta fine strukture in Virialni izrek · Seznam fizikalnih vsebin in Virialni izrek · Poglej več »

Vodikova črta

Vodikova črta ali 21 centimetrska črta je črta na spektru elektromagnetnega valovanja, ki jo ustvari sprememba v energetskem stanju nevtralnih vodikovih atomov.

Konstanta fine strukture in Vodikova črta · Seznam fizikalnih vsebin in Vodikova črta · Poglej več »

Von Klitzingova konstanta

Von Klitzingova konstanta (tudi kvant električnega upora) je v fiziki konstanta, določena kot razmerje med Planckovo konstanto h \!\, in kvadratom osnovnega naboja e_ \!\,: Konstanta se imenuje po Klausu von Klitzingu, odkritelju eksaktne kvantizacije.

Konstanta fine strukture in Von Klitzingova konstanta · Seznam fizikalnih vsebin in Von Klitzingova konstanta · Poglej več »

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Konstanta fine strukture in Vrtilna količina · Seznam fizikalnih vsebin in Vrtilna količina · Poglej več »

Werner Karl Heisenberg

Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.

Konstanta fine strukture in Werner Karl Heisenberg · Seznam fizikalnih vsebin in Werner Karl Heisenberg · Poglej več »

Wolfgang Ernst Pauli

Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.

Konstanta fine strukture in Wolfgang Ernst Pauli · Seznam fizikalnih vsebin in Wolfgang Ernst Pauli · Poglej več »

Zeitschrift für Physik

Zeitschrift für Physik je bila nemška akademska revija, ki je izhajala med letoma 1920 in 1997.

Konstanta fine strukture in Zeitschrift für Physik · Seznam fizikalnih vsebin in Zeitschrift für Physik · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Konstanta fine strukture in Zvezda · Seznam fizikalnih vsebin in Zvezda · Poglej več »