Konstanta fine strukture in Prasevanje

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Konstanta fine strukture in Prasevanje

Konstanta fine strukture vs. Prasevanje

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki. Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.

Astrofizika

Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.

Astrofizika in Konstanta fine strukture · Astrofizika in Prasevanje · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Astronomsko telo in Konstanta fine strukture · Astronomsko telo in Prasevanje · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Atom in Konstanta fine strukture · Atom in Prasevanje · Poglej več »

Atom vodika

Atom vodika (redkeje tudi H-atom) je atom kemičnega elementa vodika.

Atom vodika in Konstanta fine strukture · Atom vodika in Prasevanje · Poglej več »

Barion

naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.

Barion in Konstanta fine strukture · Barion in Prasevanje · Poglej več »

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Električni naboj in Konstanta fine strukture · Električni naboj in Prasevanje · Poglej več »

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Elektromagnetno valovanje in Konstanta fine strukture · Elektromagnetno valovanje in Prasevanje · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Elektron in Konstanta fine strukture · Elektron in Prasevanje · Poglej več »

Elektrostatika

Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.

Elektrostatika in Konstanta fine strukture · Elektrostatika in Prasevanje · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Energija in Konstanta fine strukture · Energija in Prasevanje · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Foton in Konstanta fine strukture · Foton in Prasevanje · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Galaksija in Konstanta fine strukture · Galaksija in Prasevanje · Poglej več »

George Gamow

George Anthony Gamow (rojen Georgij Antonovič Gamov), rusko-ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 4. marec 1904, Odesa, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 19. avgust 1968, Boulder, Kolorado, ZDA.

George Gamow in Konstanta fine strukture · George Gamow in Prasevanje · Poglej več »

Hubblov zakon

Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.

Hubblov zakon in Konstanta fine strukture · Hubblov zakon in Prasevanje · Poglej več »

Ionizacijska energija

Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.

Ionizacijska energija in Konstanta fine strukture · Ionizacijska energija in Prasevanje · Poglej več »

Kozmologija

Kozmologíja (starogrško: kosmología.

Konstanta fine strukture in Kozmologija · Kozmologija in Prasevanje · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Konstanta fine strukture in Meritev · Meritev in Prasevanje · Poglej več »

Nature

Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.

Konstanta fine strukture in Nature · Nature in Prasevanje · Poglej več »

Osnovna sila

Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.

Konstanta fine strukture in Osnovna sila · Osnovna sila in Prasevanje · Poglej več »

Osnovni delec

Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.

Konstanta fine strukture in Osnovni delec · Osnovni delec in Prasevanje · Poglej več »

Physical Review

Physical Review je ena od najstarejših in spoštovanih strokovnih znanstvenih revij, ki izdaja raziskave z vseh področij fizike.

Konstanta fine strukture in Physical Review · Physical Review in Prasevanje · Poglej več »

Physical Review Letters

Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.

Konstanta fine strukture in Physical Review Letters · Physical Review Letters in Prasevanje · Poglej več »

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Konstanta fine strukture in Proton · Prasevanje in Proton · Poglej več »

Rdeči premik

Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.

Konstanta fine strukture in Rdeči premik · Prasevanje in Rdeči premik · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Konstanta fine strukture in Rimska cesta (galaksija) · Prasevanje in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Konstanta fine strukture in Snov · Prasevanje in Snov · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Konstanta fine strukture in Sonce · Prasevanje in Sonce · Poglej več »

Springer Science+Business Media

Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.

Konstanta fine strukture in Springer Science+Business Media · Prasevanje in Springer Science+Business Media · Poglej več »

Supermasivna črna luknja

Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. Vir: Event Horizon Telescope (EHT) Súpermasívna čŕna lúknja je črna luknja z maso reda velikosti nekaj milijonov ali milijard mas Sonca.

Konstanta fine strukture in Supermasivna črna luknja · Prasevanje in Supermasivna črna luknja · Poglej več »

Točnost in natančnost

razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.

Konstanta fine strukture in Točnost in natančnost · Prasevanje in Točnost in natančnost · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Konstanta fine strukture in Vesolje · Prasevanje in Vesolje · Poglej več »

Vodikova črta

Vodikova črta ali 21 centimetrska črta je črta na spektru elektromagnetnega valovanja, ki jo ustvari sprememba v energetskem stanju nevtralnih vodikovih atomov.

Konstanta fine strukture in Vodikova črta · Prasevanje in Vodikova črta · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Konstanta fine strukture in Zvezda · Prasevanje in Zvezda · Poglej več »