Astronomija in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Astronomija in Seznam fizikalnih vsebin

Astronomija vs. Seznam fizikalnih vsebin

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Aristarh in Astronomija · Aristarh in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Astrofizika

Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.

Astrofizika in Astronomija · Astrofizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Astrolab

alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu. Hrani ga Španski narodni arheološki muzej v Madridu Astroláb (tudi astrolábij;: astrolábion, astrolabē – jemanje zvezde > astér – zvezda + lambánein – zgrabiti, prijeti) je zgodovinska astronomska merilna priprava, ki so jo uporabljali klasični astronomi, navigatorji in astrologi.

Astrolab in Astronomija · Astrolab in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Enačba

Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.

Astronomija in Enačba · Enačba in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fermijev paradoks

radijskih valov. Fermijev paradoks, poimenovan po fiziku Enricu Fermiju, se nanaša na očitno nasprotje med visoko verjetnostjo obstoja zunajzemeljskih civilizacij, kot to nakazuje npr.

Astronomija in Fermijev paradoks · Fermijev paradoks in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Astronomija in Fizika · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizikalni zakon

Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.

Astronomija in Fizikalni zakon · Fizikalni zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fotografija

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: kemično, mehansko ali digitalno.

Astronomija in Fotografija · Fotografija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fotosfera

Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.

Astronomija in Fotosfera · Fotosfera in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Astronomija in Galaksija · Galaksija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Astronomija in Galileo Galilei · Galileo Galilei in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gravitacijsko valovanje

Gravitacíjsko valovánje je nihanje ukrivljenosti prostor-časa, ki se kot valovanje širi stran od izvora.

Astronomija in Gravitacijsko valovanje · Gravitacijsko valovanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gregorijanski koledar

Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.

Astronomija in Gregorijanski koledar · Gregorijanski koledar in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gustav Robert Kirchhoff

Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.

Astronomija in Gustav Robert Kirchhoff · Gustav Robert Kirchhoff in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hubblov zakon

Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.

Astronomija in Hubblov zakon · Hubblov zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Astronomija in Isaac Newton · Isaac Newton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Izotop

Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.

Astronomija in Izotop · Izotop in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Astronomija in Jean le Rond d'Alembert · Jean le Rond d'Alembert in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Jedrski razpad

Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.

Astronomija in Jedrski razpad · Jedrski razpad in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Jedrsko zlivanje

Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.

Astronomija in Jedrsko zlivanje · Jedrsko zlivanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Astronomija in Johannes Kepler · Johannes Kepler in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Joseph von Fraunhofer

Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.

Astronomija in Joseph von Fraunhofer · Joseph von Fraunhofer in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Joseph-Louis de Lagrange

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.

Astronomija in Joseph-Louis de Lagrange · Joseph-Louis de Lagrange in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Astronomija in Jurij Vega · Jurij Vega in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Astronomija in Kemijski element · Kemijski element in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kozmični žarki

Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.

Astronomija in Kozmični žarki · Kozmični žarki in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kozmologija

Kozmologíja (starogrško: kosmología.

Astronomija in Kozmologija · Kozmologija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Krajevna skupina

Članica Krajevne skupine, nepravilna galaksija Sekstant A je oddaljena 4,3 milijona svetlobnih let. Krajévna skupína (tudi Lokálna játa/~) je skupina galaksij, ki med drugim vključuje tudi Mlečno cesto.

Astronomija in Krajevna skupina · Krajevna skupina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kvantna fluktuacija

spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.

Astronomija in Kvantna fluktuacija · Kvantna fluktuacija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kvazar

Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.

Astronomija in Kvazar · Kvazar in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Astronomija in Leonhard Euler · Leonhard Euler in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

LIGO

Nadzorna soba Naprednega LIGO v Livingstonu med prvim opazovalnim zagonom (O1) Observatorij gravitacijskega valovanja z laserskim interferometrom (izvirno, okrajšano LIGO) je fizikalni poskus in observatorij za zaznavanje gravitacijskega valovanja in razvoj opazovanja gravitacijskega valovanja kot astronomskega orodja.

Astronomija in LIGO · LIGO in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Litij

Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.

Astronomija in Litij · Litij in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lunin mrk

Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.

Astronomija in Lunin mrk · Lunin mrk in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Astronomija in Masa · Masa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Meteorski roj

Meteorski roj (tudi meteorski dež) je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke.

Astronomija in Meteorski roj · Meteorski roj in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mrk

Mŕk je pojav, pri katerem se eno astronomsko telo premakne v senco drugega.

Astronomija in Mrk · Mrk in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Astronomija in Nebesna mehanika · Nebesna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nevtronska zvezda

alt.

Astronomija in Nevtronska zvezda · Nevtronska zvezda in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Astronomija in Osončje · Osončje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Ozvezdje

Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.

Astronomija in Ozvezdje · Ozvezdje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Astronomija in Pierre-Simon Laplace · Pierre-Simon Laplace in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Astronomija in Planet · Planet in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Astronomija in Prapok · Prapok in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.

Astronomija in Prasevanje · Prasevanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Precesija

Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.

Astronomija in Precesija · Precesija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Pulzar

Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.

Astronomija in Pulzar · Pulzar in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Računalniška simulacija

Pri računalniški simulaciji z računalniškim programom predstavimo situacijo iz resničnega sveta.

Astronomija in Računalniška simulacija · Računalniška simulacija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Refraktor

palcev), 1921 Refráktor je lečni daljnogled za astronomska opazovanja.

Astronomija in Refraktor · Refraktor in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Astronomija in Rimska cesta (galaksija) · Rimska cesta (galaksija) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Astronomija in Seznam astronomskih vsebin · Seznam astronomskih vsebin in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Astronomija in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov · Poglej več »

Spektroskopija

prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.

Astronomija in Spektroskopija · Seznam fizikalnih vsebin in Spektroskopija · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Astronomija in Splošna teorija relativnosti · Seznam fizikalnih vsebin in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Astronomija in Splošni gravitacijski zakon · Seznam fizikalnih vsebin in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Astronomija in Težnost · Seznam fizikalnih vsebin in Težnost · Poglej več »

Temna energija

language.

Astronomija in Temna energija · Seznam fizikalnih vsebin in Temna energija · Poglej več »

Temna snov

263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.

Astronomija in Temna snov · Seznam fizikalnih vsebin in Temna snov · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Astronomija in Temperatura · Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura · Poglej več »

Teorija

Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.

Astronomija in Teorija · Seznam fizikalnih vsebin in Teorija · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Astronomija in Vesolje · Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje · Poglej več »

Vztrajnost

Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.

Astronomija in Vztrajnost · Seznam fizikalnih vsebin in Vztrajnost · Poglej več »

Zakon

Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).

Astronomija in Zakon · Seznam fizikalnih vsebin in Zakon · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Astronomija in Zemlja · Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja · Poglej več »

Zemljepisna dolžina

Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).

Astronomija in Zemljepisna dolžina · Seznam fizikalnih vsebin in Zemljepisna dolžina · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Astronomija in Zvezda · Seznam fizikalnih vsebin in Zvezda · Poglej več »