Astronomija in Seznam astronomskih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Astronomija in Seznam astronomskih vsebin

Astronomija vs. Seznam astronomskih vsebin

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View. Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Abdurahman Ali Sufi

Abdurahman ben Omar Abu'l-Hosein Ali Sufi (na Zahodu znan tudi po latiniziranemu imenu Azofi), perzijski astronom, * 7. december 903, Raj (Rai), Iran, † 25. maj 986, pri Muhari (Muharra).

Abdurahman Ali Sufi in Astronomija · Abdurahman Ali Sufi in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Abu Mašar

‎Džafar Ben Mohamed ben al-Balhi Abalači Abu Mašar, arabski astronom in filozof, * 787, Balh (ali tudi Bagdad), Afganistan, † april 886, Vasit (Wasit), Irak.

Abu Mašar in Astronomija · Abu Mašar in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Al-Biruni

faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13. december 1048, Gasna, afganistanski Gasnavid, sedaj Gazni, Afganistan.

Al-Biruni in Astronomija · Al-Biruni in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Al-Zarkali

alkazar v letu 976. Abu-Išak Ibrahim ibn-Jahja al-Zarkali, špansko-arabski astronom in matematik, * 1028, Kordoba, Španija, † 1087.

Al-Zarkali in Astronomija · Al-Zarkali in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Albatani

Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.

Albatani in Astronomija · Albatani in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Alexis Claude Clairaut

Alexis Claude Clairaut ali Clairault, francoski matematik in astronom, * 7. maj 1713, Pariz, Francija, † 17. maj 1765, Pariz.

Alexis Claude Clairaut in Astronomija · Alexis Claude Clairaut in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Andrej Perlah

Andrej Perlah (ali Andreas Perlacher), matematik, astronom, zdravnik in astrolog, * 17. november 1490, Svečina nad Mariborom, † 11. junij ali 19. junij 1551, Dunaj.

Andrej Perlah in Astronomija · Andrej Perlah in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Andromedina galaksija

(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.

Andromedina galaksija in Astronomija · Andromedina galaksija in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Anton Ambschel

‎Anton Ambschel (Ambschl, Ambschell, Ambšl), slovenski.

Anton Ambschel in Astronomija · Anton Ambschel in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Aristarh in Astronomija · Aristarh in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Astrofizika

Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.

Astrofizika in Astronomija · Astrofizika in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Astrokemija

Ástrokemíja je študija o izobilju in reakcijah molekul v vesolju ter njihovih interakcijah s sevanjem.

Astrokemija in Astronomija · Astrokemija in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Astrolab

alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu. Hrani ga Španski narodni arheološki muzej v Madridu Astroláb (tudi astrolábij;: astrolábion, astrolabē – jemanje zvezde > astér – zvezda + lambánein – zgrabiti, prijeti) je zgodovinska astronomska merilna priprava, ki so jo uporabljali klasični astronomi, navigatorji in astrologi.

Astrolab in Astronomija · Astrolab in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Astrometrija

Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.

Astrometrija in Astronomija · Astrometrija in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Astronom in Astronomija · Astronom in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Astronomija stare Grčije

Mehanizem z Antikitere je bil analogni računalnik med letoma 150-100 pr. n. št., ki je bil izdelan za izračunavanje položaja astronomskih teles. Astronomija stare Grčije je astronomija, ki je napisana v starogrškem jeziku v klasični antiki.

Astronomija in Astronomija stare Grčije · Astronomija stare Grčije in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Astronomija in Astronomsko telo · Astronomsko telo in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec

Teleskop Vega Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec (okrajšava AGO; koda IAU 103 Ljubljana) je narodni astronomski in geofizikalni observatorij na ljubljanskem Golovcu.

Astronomija in Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec · Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Blazar

Umetnikova upodobitev blazarja Blazar je dejavno galaktično jedro (AGN) z relativističnim curkom (curkom, ki ga sestavlja plazma pri skoraj svetlobni hitrosti), ki je usmerjen skoraj proti opazovalcu.

Astronomija in Blazar · Blazar in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Dogodkovno obzorje

Dogódkovno obzórje ali ~ horizónt je za opazovalca meja v prostor-času, za katero nobena elektromagnetna energija, vključno s svetlobo ne more dospeti do njega.

Astronomija in Dogodkovno obzorje · Dogodkovno obzorje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Efemeride

Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.

Astronomija in Efemeride · Efemeride in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Fotografija

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: kemično, mehansko ali digitalno.

Astronomija in Fotografija · Fotografija in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Fotosfera

Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.

Astronomija in Fotosfera · Fotosfera in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Franjo Dominko

Fran Dominko, slovenski fizik in astronom, * 26. julij 1903, Vodnjan, Pulj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 22. februar 1987, Ljubljana, Slovenija.

Astronomija in Franjo Dominko · Franjo Dominko in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Astronomija in Galaksija · Galaksija in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Astronomija in Galileo Galilei · Galileo Galilei in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Geocentrični model

''Skica nebesnih teles'' — Ilustracija Ptolemajevega geocentričnega sistema portugalskega kozmografa in kartografa Bartolomeu Velho, 1568 (Bibliothèque Nationale, Pariz) V astronomiji je geocentrični model (znan tudi kot geocentrizem, po navadi predstavljen le kot Ptolemajev sistem) je zamenjan opis Vesolja, kjer se v središču nahaja Zemlja.

Astronomija in Geocentrični model · Geocentrični model in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Georg Aunpekh von Peurbach

Georg Aunpekh von Peurbach (Peurbach, Puerbach, Peuerbach, Peurbhach, Purbach), avstrijski matematik in astronom, * 30. maj 1423, Peuerbach (Puerbach, Peurbach) pri Dunaju, Avstrija, † 8. april 1461, Dunaj.

Astronomija in Georg Aunpekh von Peurbach · Georg Aunpekh von Peurbach in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Gravitacijsko valovanje

Gravitacíjsko valovánje je nihanje ukrivljenosti prostor-časa, ki se kot valovanje širi stran od izvora.

Astronomija in Gravitacijsko valovanje · Gravitacijsko valovanje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Gregorijanski koledar

Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.

Astronomija in Gregorijanski koledar · Gregorijanski koledar in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Astronomija in Heliocentrični model · Heliocentrični model in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Astronomija in Hiparh · Hiparh in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Hubblov zakon

Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.

Astronomija in Hubblov zakon · Hubblov zakon in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Astronomija in Isaac Newton · Isaac Newton in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Ivan Sušnik

Ivan Sušnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, apostolski protonotar in stolni kanonik, * 21. december 1854, Škofja Loka, † 1. januar 1942, Ljubljana.

Astronomija in Ivan Sušnik · Ivan Sušnik in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Ivan Tomec

Ivan Tomec, slovenski ljubiteljski astronom, * 22. november 1880, Fara, † 21. marec 1950, Ljubljana.

Astronomija in Ivan Tomec · Ivan Tomec in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Astronomija in Jean le Rond d'Alembert · Jean le Rond d'Alembert in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Jedrsko zlivanje

Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.

Astronomija in Jedrsko zlivanje · Jedrsko zlivanje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Astronomija in Johannes Kepler · Johannes Kepler in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

John Flamsteed

Druga izdaja Flamsteedovega ''Nebesnega atlasa'' (''Atlas Coelestis'') iz leta 1753 John Flamsteed, FRS, angleški astronom, * 19. avgust 1646, Denby, grofija Derbyshire, Anglija, † 12. januar 1719, Greenwich pri Londonu, Anglija.

Astronomija in John Flamsteed · John Flamsteed in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Joseph-Louis de Lagrange

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.

Astronomija in Joseph-Louis de Lagrange · Joseph-Louis de Lagrange in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Kozmični žarki

Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.

Astronomija in Kozmični žarki · Kozmični žarki in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Kozmologija

Kozmologíja (starogrško: kosmología.

Astronomija in Kozmologija · Kozmologija in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Krajevna skupina

Članica Krajevne skupine, nepravilna galaksija Sekstant A je oddaljena 4,3 milijona svetlobnih let. Krajévna skupína (tudi Lokálna játa/~) je skupina galaksij, ki med drugim vključuje tudi Mlečno cesto.

Astronomija in Krajevna skupina · Krajevna skupina in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Kvazar

Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.

Astronomija in Kvazar · Kvazar in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Lavo Čermelj

Lavo Čermelj, slovenski fizik in publicist, * 10. oktober 1889, Trst, † 26. januar 1980, Ljubljana.

Astronomija in Lavo Čermelj · Lavo Čermelj in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Astronomija in Leonhard Euler · Leonhard Euler in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

LIGO

Nadzorna soba Naprednega LIGO v Livingstonu med prvim opazovalnim zagonom (O1) Observatorij gravitacijskega valovanja z laserskim interferometrom (izvirno, okrajšano LIGO) je fizikalni poskus in observatorij za zaznavanje gravitacijskega valovanja in razvoj opazovanja gravitacijskega valovanja kot astronomskega orodja.

Astronomija in LIGO · LIGO in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Astronomija in Luna · Luna in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Lunin mrk

Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.

Astronomija in Lunin mrk · Lunin mrk in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Astronomija in Masa · Masa in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Meteorski roj

Meteorski roj (tudi meteorski dež) je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke.

Astronomija in Meteorski roj · Meteorski roj in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Molekularni oblak

Molekulárni oblák je oblika medzvezdnih oblakov, katerih velikost in gostota dovoljujeta tvorbo molekul, najpogosteje vodikovih (H2).

Astronomija in Molekularni oblak · Molekularni oblak in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Mrk

Mŕk je pojav, pri katerem se eno astronomsko telo premakne v senco drugega.

Astronomija in Mrk · Mrk in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Astronomija in Naravni satelit · Naravni satelit in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Astronomija in Nebesna mehanika · Nebesna mehanika in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Astronomija in Nebesno telo · Nebesno telo in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Nevtronska zvezda

alt.

Astronomija in Nevtronska zvezda · Nevtronska zvezda in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Nezemeljsko življenje

Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.

Astronomija in Nezemeljsko življenje · Nezemeljsko življenje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Nicolas-Louis de Lacaille

Abbé Nicolas Louis de Lacaille, francoski astronom, * 15. marec 1713, Rumigny, Ardeni, Francija, † 21. marec 1762, Pariz, Francija.

Astronomija in Nicolas-Louis de Lacaille · Nicolas-Louis de Lacaille in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Nicole Oresme

Nicole Oresme, tudi Nikolaj, francoski škof, matematik, astronom, filozof, ekonomist, fizik, psiholog, muzikolog in teolog, * 1323, Allemagne, škofija Bayeux, Normandija, Francija, † 11. julij 1382, Lisieux, Francija.

Astronomija in Nicole Oresme · Nicole Oresme in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Astronomija in Nikolaj Kopernik · Nikolaj Kopernik in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Observatorij

Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.

Astronomija in Observatorij · Observatorij in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Astronomija in Osončje · Osončje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Ozvezdje

Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.

Astronomija in Ozvezdje · Ozvezdje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Astronomija in Pierre-Simon Laplace · Pierre-Simon Laplace in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Astronomija in Planet · Planet in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Astronomija in Prapok · Prapok in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.

Astronomija in Prasevanje · Prasevanje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Precesija

Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.

Astronomija in Precesija · Precesija in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Astronomija in Ptolemaj · Ptolemaj in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Pulzar

Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.

Astronomija in Pulzar · Pulzar in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Refraktor

palcev), 1921 Refráktor je lečni daljnogled za astronomska opazovanja.

Astronomija in Refraktor · Refraktor in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Astronomija in Rimska cesta (galaksija) · Rimska cesta (galaksija) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Rjava pritlikavka

Rjava pritlikavka je telo, ki zapolnjuje vrzel med orjaškimi plinastimi superorjaki in najmanj masivnimi zvezdami, kamor spadajo rdeče pritlikavke.

Astronomija in Rjava pritlikavka · Rjava pritlikavka in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Saroški cikel

Saroški cikel ali sarosov cikel, oziroma perioda sarosa, saros (starogrško: sáros) ali drakonska perioda, je cikel mrkov s periodo približno 18 let 11 dni 8 ur (približno 6585 1/3 dni), s katerim se lahko napovedo mrki Sonca in Lune.

Astronomija in Saroški cikel · Saroški cikel in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Seznam astronomov

Seznam najbolj znanih svetovnih astronomov in astronomk.

Astronomija in Seznam astronomov · Seznam astronomov in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Seznam slovenskih astronomov

Seznam slovenskih astronomov, astrofizikov in seizmologov.

Astronomija in Seznam slovenskih astronomov · Seznam astronomskih vsebin in Seznam slovenskih astronomov · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Astronomija in Sonce · Seznam astronomskih vsebin in Sonce · Poglej več »

Spektroskopija

prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.

Astronomija in Spektroskopija · Seznam astronomskih vsebin in Spektroskopija · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Astronomija in Splošna teorija relativnosti · Seznam astronomskih vsebin in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Astronomija in Splošni gravitacijski zakon · Seznam astronomskih vsebin in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »

Tabit ibn Kora

Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).

Astronomija in Tabit ibn Kora · Seznam astronomskih vsebin in Tabit ibn Kora · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Astronomija in Težnost · Seznam astronomskih vsebin in Težnost · Poglej več »

Temna energija

language.

Astronomija in Temna energija · Seznam astronomskih vsebin in Temna energija · Poglej več »

Temna snov

263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.

Astronomija in Temna snov · Seznam astronomskih vsebin in Temna snov · Poglej več »

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Astronomija in Uran (planet) · Seznam astronomskih vsebin in Uran (planet) · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Astronomija in Vesolje · Seznam astronomskih vsebin in Vesolje · Poglej več »

Vesoljski teleskop Hubble

Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.

Astronomija in Vesoljski teleskop Hubble · Seznam astronomskih vsebin in Vesoljski teleskop Hubble · Poglej več »

Viljem Ogrinc

Viljem Ogrinc, slovenski pravnik in pisec člankov o astronomiji, * 27. april 1845, Trebnje, † 22. maj 1883, Ljubljana.

Astronomija in Viljem Ogrinc · Seznam astronomskih vsebin in Viljem Ogrinc · Poglej več »

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Astronomija in William Herschel · Seznam astronomskih vsebin in William Herschel · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Astronomija in Zemlja · Seznam astronomskih vsebin in Zemlja · Poglej več »

Zemljepisna dolžina

Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).

Astronomija in Zemljepisna dolžina · Seznam astronomskih vsebin in Zemljepisna dolžina · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Astronomija in Zvezda · Seznam astronomskih vsebin in Zvezda · Poglej več »