Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Astronomija in Nebesna mehanika

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Astronomija in Nebesna mehanika

Astronomija vs. Nebesna mehanika

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View. Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Podobnosti med Astronomija in Nebesna mehanika

Astronomija in Nebesna mehanika še 31 stvari v skupni (v Unijapedija): Aristarh, Astrometrija, Astronomsko telo, Fizika, Fizikalni zakon, Galileo Galilei, Gravitacijsko valovanje, Heliocentrični model, Hiparh, Isaac Newton, Johannes Kepler, Joseph-Louis de Lagrange, LIGO, Luna, Naravni satelit, Nebesno telo, Nikolaj Kopernik, Numerična matematika, Osončje, Planet, Ptolemaj, Pulzar, Rimska cesta (galaksija), Sonce, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Težnost, Vesolje, Zemlja, Znanost, ..., Zvezda. Razširi indeks (1 več) »

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Aristarh in Astronomija · Aristarh in Nebesna mehanika · Poglej več »

Astrometrija

Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.

Astrometrija in Astronomija · Astrometrija in Nebesna mehanika · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Astronomija in Astronomsko telo · Astronomsko telo in Nebesna mehanika · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Astronomija in Fizika · Fizika in Nebesna mehanika · Poglej več »

Fizikalni zakon

Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.

Astronomija in Fizikalni zakon · Fizikalni zakon in Nebesna mehanika · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Astronomija in Galileo Galilei · Galileo Galilei in Nebesna mehanika · Poglej več »

Gravitacijsko valovanje

Gravitacíjsko valovánje je nihanje ukrivljenosti prostor-časa, ki se kot valovanje širi stran od izvora.

Astronomija in Gravitacijsko valovanje · Gravitacijsko valovanje in Nebesna mehanika · Poglej več »

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Astronomija in Heliocentrični model · Heliocentrični model in Nebesna mehanika · Poglej več »

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Astronomija in Hiparh · Hiparh in Nebesna mehanika · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Astronomija in Isaac Newton · Isaac Newton in Nebesna mehanika · Poglej več »

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Astronomija in Johannes Kepler · Johannes Kepler in Nebesna mehanika · Poglej več »

Joseph-Louis de Lagrange

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.

Astronomija in Joseph-Louis de Lagrange · Joseph-Louis de Lagrange in Nebesna mehanika · Poglej več »

LIGO

Nadzorna soba Naprednega LIGO v Livingstonu med prvim opazovalnim zagonom (O1) Observatorij gravitacijskega valovanja z laserskim interferometrom (izvirno, okrajšano LIGO) je fizikalni poskus in observatorij za zaznavanje gravitacijskega valovanja in razvoj opazovanja gravitacijskega valovanja kot astronomskega orodja.

Astronomija in LIGO · LIGO in Nebesna mehanika · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Astronomija in Luna · Luna in Nebesna mehanika · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Astronomija in Naravni satelit · Naravni satelit in Nebesna mehanika · Poglej več »

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Astronomija in Nebesno telo · Nebesna mehanika in Nebesno telo · Poglej več »

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Astronomija in Nikolaj Kopernik · Nebesna mehanika in Nikolaj Kopernik · Poglej več »

Numerična matematika

Numerična matemátika ali numerična analiza je matematična disciplina, ki rešuje probleme s področja realnih (redko: kompleksnih) števil.

Astronomija in Numerična matematika · Nebesna mehanika in Numerična matematika · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Astronomija in Osončje · Nebesna mehanika in Osončje · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Astronomija in Planet · Nebesna mehanika in Planet · Poglej več »

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Astronomija in Ptolemaj · Nebesna mehanika in Ptolemaj · Poglej več »

Pulzar

Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.

Astronomija in Pulzar · Nebesna mehanika in Pulzar · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Astronomija in Rimska cesta (galaksija) · Nebesna mehanika in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Astronomija in Sonce · Nebesna mehanika in Sonce · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Astronomija in Splošna teorija relativnosti · Nebesna mehanika in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Astronomija in Splošni gravitacijski zakon · Nebesna mehanika in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Astronomija in Težnost · Nebesna mehanika in Težnost · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Astronomija in Vesolje · Nebesna mehanika in Vesolje · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Astronomija in Zemlja · Nebesna mehanika in Zemlja · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Astronomija in Znanost · Nebesna mehanika in Znanost · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Astronomija in Zvezda · Nebesna mehanika in Zvezda · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Astronomija in Nebesna mehanika

Astronomija 176 odnose, medtem ko je Nebesna mehanika 122. Saj imajo skupno 31, indeks Jaccard je 10.40% = 31 / (176 + 122).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Astronomija in Nebesna mehanika. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »