Podobnosti med Poissonova enačba in Seznam fizikalnih vsebin
Poissonova enačba in Seznam fizikalnih vsebin še 34 stvari v skupni (v Unijapedija): Boltzmannova porazdelitev, Carl Friedrich Gauss, Dielektričnost, Difuzijska enačba, Divergenca, Električna polarizacija, Električni naboj, Električni potencial, Elektrostatika, Gaussov gravitacijski zakon, Gostota, Gostota električnega polja, Gostota naboja, Gradient, Gravitacijsko polje, Indukcijski zakon, Jakost električnega polja, Kartezični koordinatni sistem, Konservativna sila, Laplaceov operator, Magnetno polje, Masa, Nabla, Porazdelitev delta, Potencialna energija, Prostor-čas, Siméon-Denis Poisson, Skalarni potencial, Skalarno polje, Splošna teorija relativnosti, ..., Tekočina, Telo (fizika), Teoretična fizika, Zakon o električnem pretoku. Razširi indeks (4 več) »
Boltzmannova porazdelitev
Boltzmannova porazdelitev molekul kisika po hitrosti pri -100, 20 in 600 °C. Boltzmannova porazdelítev (tudi Maxwell-Boltzmannova porazdelítev) je verjetnostna porazdelitev, ki se uporablja na mnogih področjih fizike in kemije.
Boltzmannova porazdelitev in Poissonova enačba · Boltzmannova porazdelitev in Seznam fizikalnih vsebin ·
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Carl Friedrich Gauss in Poissonova enačba · Carl Friedrich Gauss in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dielektričnost
Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.
Dielektričnost in Poissonova enačba · Dielektričnost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Difuzijska enačba
Difuzíjska enáčba ali drúgi Fickov zákon je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine po času z drugim odvodom te količine po kraju.
Difuzijska enačba in Poissonova enačba · Difuzijska enačba in Seznam fizikalnih vsebin ·
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Divergenca in Poissonova enačba · Divergenca in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električna polarizacija
Eléktrična polarizácija (oznaka P) je fizikalna količina, ki opisuje, da se v dielektriku, postavljenem v zunanje električno polje, molekule s permanentnim električnim dipolom uredijo tako, da v povprečju kažejo v smer polja, ali pa da molekule ali atomi brez električnega dipolnega momenta dobijo inducirani dipolni moment.
Električna polarizacija in Poissonova enačba · Električna polarizacija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Električni naboj in Poissonova enačba · Električni naboj in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električni potencial
Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.
Električni potencial in Poissonova enačba · Električni potencial in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektrostatika
Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.
Elektrostatika in Poissonova enačba · Elektrostatika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gaussov gravitacijski zakon
Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu.
Gaussov gravitacijski zakon in Poissonova enačba · Gaussov gravitacijski zakon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Gostota in Poissonova enačba · Gostota in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gostota električnega polja
Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.
Gostota električnega polja in Poissonova enačba · Gostota električnega polja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gostota naboja
Gostôta nabòja (oznaka ρ) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri prostorsko zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto prostornine V: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto naboja izpeljano enoto A s m-3 (coulomb/m³).
Gostota naboja in Poissonova enačba · Gostota naboja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gradient
Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.
Gradient in Poissonova enačba · Gradient in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Gravitacijsko polje in Poissonova enačba · Gravitacijsko polje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Indukcijski zakon
Indúkcijski zákon (tudi Faradayev zákon v fiziki pravi, da je pri elektromagnetni indukciji inducirana napetost Ui v zaključeni zanki premo sorazmerna hitrosti spreminjanja magnetnega pretoka Φm skozi površino te zanke: Pri tem je E jakost induciranega električnega polja v vodniku, ds pa neskončno majhen premik vzdolž zanke. Predznak inducirane napetosti razlaga Lenzovo pravilo, po katerem se v zanki inducirani tok, ki skuša zaradi lastne indukcije s svojim magnetnim poljem nasprotovati spremembi, ki ga je povzročila. Indukcijski zakon predstavlja eno od Maxwellovih enačb. Zakon nosi ime po angleškem fiziku Michaelu Faradayu, ki ga je leta 1831 prvi podal v matematični obliki.
Indukcijski zakon in Poissonova enačba · Indukcijski zakon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Jakost električnega polja in Poissonova enačba · Jakost električnega polja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Kartezični koordinatni sistem in Poissonova enačba · Kartezični koordinatni sistem in Seznam fizikalnih vsebin ·
Konservativna sila
Konservatívna síla (tudi potencialna sila) je sila, katere skupno opravljeno delo po poljubno izbrani zaključeni poti je identično enako nič.
Konservativna sila in Poissonova enačba · Konservativna sila in Seznam fizikalnih vsebin ·
Laplaceov operator
Laplaceov operátor (tudi laplasian in redkeje operator delta) je v vektorskem računu skalarni diferencialni operator skalarne funkcije φ.
Laplaceov operator in Poissonova enačba · Laplaceov operator in Seznam fizikalnih vsebin ·
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Magnetno polje in Poissonova enačba · Magnetno polje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Masa in Poissonova enačba · Masa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nabla
Nábla je matematični simbol \nabla.
Nabla in Poissonova enačba · Nabla in Seznam fizikalnih vsebin ·
Porazdelitev delta
Shematični prikaz porazdelitve delta z daljico opremljeno s puščico. Višina puščice običajno pomeni vrednosti poljubne multiplikativne konstante, ki bo dala ploščino pod funkcijo. Drug dogovor je, da se ploščina napiše poleg glave puščice. 1.
Poissonova enačba in Porazdelitev delta · Porazdelitev delta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Poissonova enačba in Potencialna energija · Potencialna energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Poissonova enačba in Prostor-čas · Prostor-čas in Seznam fizikalnih vsebin ·
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Poissonova enačba in Siméon-Denis Poisson · Seznam fizikalnih vsebin in Siméon-Denis Poisson ·
Skalarni potencial
Skalárni potenciál v matematični fiziki opisuje razmere v katerih je razlika potencialnih energij teles v dveh različnih legah odvisna le od njunih leg in ne od poti, ki ju naredita pri gibanju iz ene lege v drugo.
Poissonova enačba in Skalarni potencial · Seznam fizikalnih vsebin in Skalarni potencial ·
Skalarno polje
Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.
Poissonova enačba in Skalarno polje · Seznam fizikalnih vsebin in Skalarno polje ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poissonova enačba in Splošna teorija relativnosti · Seznam fizikalnih vsebin in Splošna teorija relativnosti ·
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poissonova enačba in Tekočina · Seznam fizikalnih vsebin in Tekočina ·
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poissonova enačba in Telo (fizika) · Seznam fizikalnih vsebin in Telo (fizika) ·
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Poissonova enačba in Teoretična fizika · Seznam fizikalnih vsebin in Teoretična fizika ·
Zakon o električnem pretoku
Gaussov zakon o električnem pretoku, znotraj teorije vektorskih polj, trdi, da imajo vektorska polja električni pretok, skozi zaprto ploskev, ki je odvisen od električnih nabojev, ki ustvarjajo električno polje, ne pa od njihove lege v sistemu.
Poissonova enačba in Zakon o električnem pretoku · Seznam fizikalnih vsebin in Zakon o električnem pretoku ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Poissonova enačba in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Poissonova enačba in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Poissonova enačba in Seznam fizikalnih vsebin
Poissonova enačba 50 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 34, indeks Jaccard je 1.49% = 34 / (50 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Poissonova enačba in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: