Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Gaussov sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Gaussov sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin

Gaussov sistem enot vs. Seznam fizikalnih vsebin

Gaussov sistem enot je metrični sistem enot. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Podobnosti med Gaussov sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin

Gaussov sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin še 31 stvari v skupni (v Unijapedija): Amper, Carl Friedrich Gauss, Coulomb, Coulombov zakon, Dina, Električna napetost, Električni naboj, Električni potencial, Električni tok, Električni upor, Električno polje, Erg, Farad, Gavs, Gostota magnetnega polja, Induktivnost, Influenčna konstanta, Jakost magnetnega polja, Kapacitivnost, Magnetni moment, Magnetni pretok, Mednarodni sistem enot, Meter, Nikola Tesla, Oersted, Om, Sekunda, Sistem enot CGS, Specifična upornost, Volt, ..., Weber (enota). Razširi indeks (1 več) »

Amper

Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.

Amper in Gaussov sistem enot · Amper in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Carl Friedrich Gauss in Gaussov sistem enot · Carl Friedrich Gauss in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Coulomb

Coulomb (tudi kulón) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja.

Coulomb in Gaussov sistem enot · Coulomb in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Coulombov zakon

Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.

Coulombov zakon in Gaussov sistem enot · Coulombov zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Dina

Dína (oznaka dyn) je fizikalna enota za silo v sistemu cgs, enaka 10-5 N. Sila 1 dyn je potrebna, da masi 1 g podelimo pospešek 1 cm/s².

Dina in Gaussov sistem enot · Dina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električna napetost

Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.

Električna napetost in Gaussov sistem enot · Električna napetost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Električni naboj in Gaussov sistem enot · Električni naboj in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električni potencial

Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.

Električni potencial in Gaussov sistem enot · Električni potencial in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električni tok

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.

Električni tok in Gaussov sistem enot · Električni tok in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električni upor

Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.

Električni upor in Gaussov sistem enot · Električni upor in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električno polje

električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.

Električno polje in Gaussov sistem enot · Električno polje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Erg

Èrg (oznaka erg) je fizikalna enota za energijo v sistemu cgs, enaka 10-7 J. Delo 1 erg opravi sila 1 dine na razdalji 1 cm.

Erg in Gaussov sistem enot · Erg in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Farad

Različni kondenzatorji Kondenzator s kapaciteto enega farada Farád (oznaka F) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za kapacitivnost.

Farad in Gaussov sistem enot · Farad in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gavs

Gavs ali izvorno gauss (okrajšava G) je fizikalna enota za merjenje gostote magnetnega polja.

Gaussov sistem enot in Gavs · Gavs in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gostota magnetnega polja

Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.

Gaussov sistem enot in Gostota magnetnega polja · Gostota magnetnega polja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Induktivnost

Induktívnost (oznaka L) je elektrotehniška in fizikalna veličina, ki podaja razmerje med magnetnim pretokom skozi sklenjeno zanko in električnim tokom, ki je vzrok tega magnetnega pretoka: Je snovno geometrijska značilnost, sposobnost vodnikov, magnetov, tuljav, da s pomočjo električnega toka ustvarijo magnetni sklep.

Gaussov sistem enot in Induktivnost · Induktivnost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Influenčna konstanta

Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.

Gaussov sistem enot in Influenčna konstanta · Influenčna konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Jakost magnetnega polja

Jákost magnétnega pólja (oznaka H) je količina, ki opredeljuje magnetno polje.

Gaussov sistem enot in Jakost magnetnega polja · Jakost magnetnega polja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kapacitivnost

Kapacitivnost je lastnost električno prevodnih teles, da pod vplivom električne napetosti sprejmejo in shranijo naboj in energijo.

Gaussov sistem enot in Kapacitivnost · Kapacitivnost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Magnetni moment

Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.

Gaussov sistem enot in Magnetni moment · Magnetni moment in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Magnetni pretok

Magnétni pretòk (tudi magnétni flúks, oznaka Φm) je merilo za število magnetnih silnic skozi izbrano ploskev.

Gaussov sistem enot in Magnetni pretok · Magnetni pretok in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Gaussov sistem enot in Mednarodni sistem enot · Mednarodni sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Gaussov sistem enot in Meter · Meter in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nikola Tesla

Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.

Gaussov sistem enot in Nikola Tesla · Nikola Tesla in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Oersted

Oersted ali ersted (oznaka Oe) je v CGS sistemu enota za merjenje jakosti magnetnega polja.

Gaussov sistem enot in Oersted · Oersted in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Om

Óm (tudi izvorno; oznaka Ω) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega upora (električne upornosti), impedance in reaktance. Imenuje se po nemškemu fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789-1854), ki je leta 1826 odkril in leto kasneje 1827 zapisal sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, znano kot Ohmov zakon. Električni upornik ima električni upor enega oma, če pri toku 1 A na njem pade napetost za 1 V (R.

Gaussov sistem enot in Om · Om in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Gaussov sistem enot in Sekunda · Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sistem enot CGS

Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.

Gaussov sistem enot in Sistem enot CGS · Seznam fizikalnih vsebin in Sistem enot CGS · Poglej več »

Specifična upornost

Specífična upórnost, specífični upòr, specífična eléktrična upórnost ali specífični eléktrični upòr (oznaka ρ ali ζ) je fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med električnim uporom vodnika R ter razmerjem med dolžino l in presekom vodnika S: Mednarodni sistem enot predpisuje za specifično upornost izpeljano enoto Ω m ali Ω mm²/m.

Gaussov sistem enot in Specifična upornost · Seznam fizikalnih vsebin in Specifična upornost · Poglej več »

Volt

Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.

Gaussov sistem enot in Volt · Seznam fizikalnih vsebin in Volt · Poglej več »

Weber (enota)

Weber (oznaka Wb) je izpeljana enota v sistemu SI za merjenje magnetnega pretoka.

Gaussov sistem enot in Weber (enota) · Seznam fizikalnih vsebin in Weber (enota) · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Gaussov sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin

Gaussov sistem enot 38 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 31, indeks Jaccard je 1.36% = 31 / (38 + 2237).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Gaussov sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »