Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Coulombov zakon in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Coulombov zakon in Seznam fizikalnih vsebin

Coulombov zakon vs. Seznam fizikalnih vsebin

Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Podobnosti med Coulombov zakon in Seznam fizikalnih vsebin

Coulombov zakon in Seznam fizikalnih vsebin še 31 stvari v skupni (v Unijapedija): Charles Augustin de Coulomb, Električni naboj, Elektron, Elektrostatika, Enotski vektor, Fizika, Fizikalni zakon, Gostota naboja, Gravitacijska konstanta, Henry Cavendish, Hitrost svetlobe, Indukcijska konstanta, Inercialni opazovalni sistem, Influenčna konstanta, Integral, Isaac Newton, Joseph Priestley, Krajevni vektor, Masa, Mehanika, Newtonovi zakoni gibanja, Opazovalni sistem, Osnovni naboj, Površinska gostota naboja, Razdalja, Sila, Skalar, Splošni gravitacijski zakon, Težnost, Telo (fizika), ..., Vektor (matematika). Razširi indeks (1 več) »

Charles Augustin de Coulomb

sile trenja Coulombova torzijska tehntnica, gravura iz ''Mémoires de l'Académie des Sciences'', 1784 Charles Augustin de Coulomb, francoski fizik, inženir in častnik, * 14. junij 1736, Angoulême, Francija † 23. avgust 1806, Pariz, Francija.

Charles Augustin de Coulomb in Coulombov zakon · Charles Augustin de Coulomb in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Coulombov zakon in Električni naboj · Električni naboj in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Coulombov zakon in Elektron · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektrostatika

Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.

Coulombov zakon in Elektrostatika · Elektrostatika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Enotski vektor

Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.

Coulombov zakon in Enotski vektor · Enotski vektor in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Coulombov zakon in Fizika · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizikalni zakon

Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.

Coulombov zakon in Fizikalni zakon · Fizikalni zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gostota naboja

Gostôta nabòja (oznaka ρ) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri prostorsko zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto prostornine V: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto naboja izpeljano enoto A s m-3 (coulomb/m³).

Coulombov zakon in Gostota naboja · Gostota naboja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Coulombov zakon in Gravitacijska konstanta · Gravitacijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Henry Cavendish

1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.

Coulombov zakon in Henry Cavendish · Henry Cavendish in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Coulombov zakon in Hitrost svetlobe · Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Indukcijska konstanta

Indukcíjska konstánta (oznaka μ0) je ena osnovnih fizikalnih konstant.

Coulombov zakon in Indukcijska konstanta · Indukcijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Inercialni opazovalni sistem

Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.

Coulombov zakon in Inercialni opazovalni sistem · Inercialni opazovalni sistem in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Influenčna konstanta

Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.

Coulombov zakon in Influenčna konstanta · Influenčna konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Integral

Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.

Coulombov zakon in Integral · Integral in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Coulombov zakon in Isaac Newton · Isaac Newton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Joseph Priestley

Joseph Priestley, angleški teolog, duhovnik, filozof, kemik, fizik in politični teoretik, * 13. marec 1733, Birstall, Anglija, † 6. februar 1804, Northumberland, Pensilvanija, ZDA.

Coulombov zakon in Joseph Priestley · Joseph Priestley in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Krajevni vektor

Točki ''P'' in ''Q'' v ravnini ter njuna krajevna vektorja od izhodišča ''O'' Krajévni véktor (zastarelo rádij-véktor) je v matematiki in fiziki vektor, ki sega od izhodišča koordinatnega sistema do izbrane točke prostora (ali ravnine), denimo do trenutne lege točkastega telesa.

Coulombov zakon in Krajevni vektor · Krajevni vektor in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Coulombov zakon in Masa · Masa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Coulombov zakon in Mehanika · Mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Coulombov zakon in Newtonovi zakoni gibanja · Newtonovi zakoni gibanja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Opazovalni sistem

Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.

Coulombov zakon in Opazovalni sistem · Opazovalni sistem in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Osnovni naboj

Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.

Coulombov zakon in Osnovni naboj · Osnovni naboj in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Površinska gostota naboja

Površínska gostôta nabôja ali ploskôvna gostôta nabôja (oznaka &sigma) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri površinskem zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto površine S: Mednarodni sistem enot predpisuje za površinsko gostoto naboja izpeljano enoto A s m-2.

Coulombov zakon in Površinska gostota naboja · Površinska gostota naboja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Coulombov zakon in Razdalja · Razdalja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Coulombov zakon in Sila · Seznam fizikalnih vsebin in Sila · Poglej več »

Skalar

Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.

Coulombov zakon in Skalar · Seznam fizikalnih vsebin in Skalar · Poglej več »

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Coulombov zakon in Splošni gravitacijski zakon · Seznam fizikalnih vsebin in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Coulombov zakon in Težnost · Seznam fizikalnih vsebin in Težnost · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Coulombov zakon in Telo (fizika) · Seznam fizikalnih vsebin in Telo (fizika) · Poglej več »

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Coulombov zakon in Vektor (matematika) · Seznam fizikalnih vsebin in Vektor (matematika) · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Coulombov zakon in Seznam fizikalnih vsebin

Coulombov zakon 34 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 31, indeks Jaccard je 1.37% = 31 / (34 + 2237).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Coulombov zakon in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: