Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Poyntingov vektor in Seznam fizikalnih vsebin
Poyntingov vektor in Seznam fizikalnih vsebin še 36 stvari v skupni (v Unijapedija): Dielektričnost, Disperzija (optika), Divergenca, Električno polje, Elektrika in magnetizem, Elektromagnetno polje, Elektromagnetno valovanje, Energija, Energijski tok, Fizika, Fizikalna količina, Fizikalna konstanta, Gostota električnega polja, Gostota električnega toka, Gostota energijskega toka, Gostota magnetnega polja, Hermann Minkowski, Indukcijska konstanta, Influenčna konstanta, Jakost električnega polja, Jakost magnetnega polja, John Henry Poynting, Kapljevina, Lorentzeva sila, Magnetna permeabilnost, Maxwellove enačbe, Meter, Nikolaj Aleksejevič Umov, Ohranitveni zakon, Oliver Heaviside, ..., Prostor, Prvi zakon termodinamike, Snov, Toplota, Vat, Vektor (matematika). Razširi indeks (6 več) »
Dielektričnost
Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.
Dielektričnost in Poyntingov vektor · Dielektričnost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Disperzija (optika)
mavrico). Disperzíja ali razklòn je v optiki pojav, ki se kaže v tem, da je fazna hitrost valovanja (v splošnem elektromagnetnega valovanja in tudi poljubnega valovanja) odvisna od frekvence.
Disperzija (optika) in Poyntingov vektor · Disperzija (optika) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Divergenca in Poyntingov vektor · Divergenca in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Električno polje in Poyntingov vektor · Električno polje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Elektrika in magnetizem in Poyntingov vektor · Elektrika in magnetizem in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Elektromagnetno polje in Poyntingov vektor · Elektromagnetno polje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Elektromagnetno valovanje in Poyntingov vektor · Elektromagnetno valovanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Poyntingov vektor · Energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Energijski tok
Energíjski tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev.
Energijski tok in Poyntingov vektor · Energijski tok in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Poyntingov vektor · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Fizikalna količina in Poyntingov vektor · Fizikalna količina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Fizikalna konstanta in Poyntingov vektor · Fizikalna konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gostota električnega polja
Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.
Gostota električnega polja in Poyntingov vektor · Gostota električnega polja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gostota električnega toka
Gostôta eléktričnega tóka, pogosto tudi kar gostôta tóka (oznaka j), je določena kot kvocient med električnim tokom I in presekom S, skozi katerega teče tok.
Gostota električnega toka in Poyntingov vektor · Gostota električnega toka in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gostota energijskega toka
Gostôta energíjskega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je energijski tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče energijski tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.
Gostota energijskega toka in Poyntingov vektor · Gostota energijskega toka in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gostota magnetnega polja
Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.
Gostota magnetnega polja in Poyntingov vektor · Gostota magnetnega polja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hermann Minkowski
Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.
Hermann Minkowski in Poyntingov vektor · Hermann Minkowski in Seznam fizikalnih vsebin ·
Indukcijska konstanta
Indukcíjska konstánta (oznaka μ0) je ena osnovnih fizikalnih konstant.
Indukcijska konstanta in Poyntingov vektor · Indukcijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Influenčna konstanta
Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.
Influenčna konstanta in Poyntingov vektor · Influenčna konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Jakost električnega polja in Poyntingov vektor · Jakost električnega polja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jakost magnetnega polja
Jákost magnétnega pólja (oznaka H) je količina, ki opredeljuje magnetno polje.
Jakost magnetnega polja in Poyntingov vektor · Jakost magnetnega polja in Seznam fizikalnih vsebin ·
John Henry Poynting
John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.
John Henry Poynting in Poyntingov vektor · John Henry Poynting in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Kapljevina in Poyntingov vektor · Kapljevina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Lorentzeva sila
gostote magnetnega polja ''B'' (v smeri proti opazovalcu ven iz slike) za različne vrednosti ''e'' zadevajo s plinskimi molekulami v bučki Lorentzeva síla je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju: oziroma: Pri tem je \vec\mathbf vektor sile, e električni naboj, \vec\mathbf vektor jakosti električnega polja, \vec\mathbf vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, \vec\mathbf pa vektor gostote magnetnega polja.
Lorentzeva sila in Poyntingov vektor · Lorentzeva sila in Seznam fizikalnih vsebin ·
Magnetna permeabilnost
Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.
Magnetna permeabilnost in Poyntingov vektor · Magnetna permeabilnost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Maxwellove enačbe in Poyntingov vektor · Maxwellove enačbe in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Meter in Poyntingov vektor · Meter in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nikolaj Aleksejevič Umov
Nikolaj Aleksejevič Umov, ruski fizik, matematik in filozof, * 4. februar (23. januar, ruski koledar) 1846, Simbirsk, Ruski imperij (sedaj Uljanovsk, Rusija), † 28. januar (15. januar) 1915, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Nikolaj Aleksejevič Umov in Poyntingov vektor · Nikolaj Aleksejevič Umov in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ohranitveni zakon
Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.
Ohranitveni zakon in Poyntingov vektor · Ohranitveni zakon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Oliver Heaviside
Oliver Heaviside, FRS, angleški matematik, fizik in elektrotehnik, * 18. maj 1850, Camden Town, London, Anglija, † 3. februar 1925, Paignton pri Torquayu, grofija Devon, Anglija.
Oliver Heaviside in Poyntingov vektor · Oliver Heaviside in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poyntingov vektor in Prostor · Prostor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prvi zakon termodinamike
Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.
Poyntingov vektor in Prvi zakon termodinamike · Prvi zakon termodinamike in Seznam fizikalnih vsebin ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poyntingov vektor in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov ·
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poyntingov vektor in Toplota · Seznam fizikalnih vsebin in Toplota ·
Vat
Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.
Poyntingov vektor in Vat · Seznam fizikalnih vsebin in Vat ·
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poyntingov vektor in Vektor (matematika) · Seznam fizikalnih vsebin in Vektor (matematika) ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Poyntingov vektor in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Poyntingov vektor in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Poyntingov vektor in Seznam fizikalnih vsebin
Poyntingov vektor 38 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 36, indeks Jaccard je 1.58% = 36 / (38 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Poyntingov vektor in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
