Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Gustav Robert Kirchhoff in Seznam fizikalnih vsebin
Gustav Robert Kirchhoff in Seznam fizikalnih vsebin še 37 stvari v skupni (v Unijapedija): Absorpcijski spekter, Anders Jonas Ångström, Atom, Augustin-Jean Fresnel, Barva, Bohrov model atoma, Cezij, Christiaan Huygens, Električna napetost, Električni krog, Elektrika, Energija, Fizika, Fizikalni zakon, Gabriel Lippmann, Izrek, Joseph von Fraunhofer, Kemijski element, Kirchhoffova zakona, Kraljeva družba, Kvantna mehanika, Loránd Eötvös, Matteuccijeva medalja, Optična prizma, Platina, Plin, Prenos toplote, Robert Wilhelm Bunsen, Rubidij, Sevanje, ..., Snov, Spektroskopija, Telo (fizika), Teoretična fizika, Toplota, Trdnina, Valovna dolžina. Razširi indeks (7 več) »
Absorpcijski spekter
Absorpcíjski spékter (tudi absórpcijski ~) je spekter, ki ga dobimo pri absorpciji določenih frekvenc oziroma valovnih dolžin.
Absorpcijski spekter in Gustav Robert Kirchhoff · Absorpcijski spekter in Seznam fizikalnih vsebin ·
Anders Jonas Ångström
Anders Jonas Ångström, švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.
Anders Jonas Ångström in Gustav Robert Kirchhoff · Anders Jonas Ångström in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Atom in Gustav Robert Kirchhoff · Atom in Seznam fizikalnih vsebin ·
Augustin-Jean Fresnel
Augustin-Jean Fresnel, francoski fizik in izumitelj, * 10. maj 1788, Broglie, Francija, † 14. julij 1827, Ville d'Avray, Francija.
Augustin-Jean Fresnel in Gustav Robert Kirchhoff · Augustin-Jean Fresnel in Seznam fizikalnih vsebin ·
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Barva in Gustav Robert Kirchhoff · Barva in Seznam fizikalnih vsebin ·
Bohrov model atoma
Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.
Bohrov model atoma in Gustav Robert Kirchhoff · Bohrov model atoma in Seznam fizikalnih vsebin ·
Cezij
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.
Cezij in Gustav Robert Kirchhoff · Cezij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Christiaan Huygens in Gustav Robert Kirchhoff · Christiaan Huygens in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Električna napetost in Gustav Robert Kirchhoff · Električna napetost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električni krog
Eléktrični króg ali eléktrično vézje je vezje, sestavljeno iz izvirov, porabnikov in vodnikov.
Električni krog in Gustav Robert Kirchhoff · Električni krog in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Elektrika in Gustav Robert Kirchhoff · Elektrika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Gustav Robert Kirchhoff · Energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Gustav Robert Kirchhoff · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Fizikalni zakon in Gustav Robert Kirchhoff · Fizikalni zakon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gabriel Lippmann
Jonas Ferdinand Gabriel Lippmann, francoski fizik judovskega rodu, * 16. avgust 1845, Hollerich, Luksemburg, † 13. julij 1921, na krovu ladje SS France v Atlantskem oceanu.
Gabriel Lippmann in Gustav Robert Kirchhoff · Gabriel Lippmann in Seznam fizikalnih vsebin ·
Izrek
Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.
Gustav Robert Kirchhoff in Izrek · Izrek in Seznam fizikalnih vsebin ·
Joseph von Fraunhofer
Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.
Gustav Robert Kirchhoff in Joseph von Fraunhofer · Joseph von Fraunhofer in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Gustav Robert Kirchhoff in Kemijski element · Kemijski element in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kirchhoffova zakona
Kirchhoffova izreka je leta 1845 oblikoval nemški fizik Gustav Robert Kirchhoff (1824–1887).
Gustav Robert Kirchhoff in Kirchhoffova zakona · Kirchhoffova zakona in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Gustav Robert Kirchhoff in Kraljeva družba · Kraljeva družba in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Gustav Robert Kirchhoff in Kvantna mehanika · Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Loránd Eötvös
Baron Loránd Eötvös de Vásárosnamény, madžarski fizik, * 27. julij 1848, Budim, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Madžarska), † 8. april 1919, Budimpešta, Madžarska sovjetska republika (sedaj Madžarska).
Gustav Robert Kirchhoff in Loránd Eötvös · Loránd Eötvös in Seznam fizikalnih vsebin ·
Matteuccijeva medalja
Matteuccijeva medalja je nagrada za izjemne prispevke k napredku znanosti.
Gustav Robert Kirchhoff in Matteuccijeva medalja · Matteuccijeva medalja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Optična prizma
žarkov na optični prizmi. Odklon žarka od prvotne smeri je označen z \delta \!. Prikazana sta samo žarka rdeče in modre svetlobe. Optična prizma je sestavni del nekaterih optičnih naprav, ki je narejen iz prozorne snovi (npr. stekla) v obliki prizme (pogosto tristrane), ki ima gladke in polirane površine.
Gustav Robert Kirchhoff in Optična prizma · Optična prizma in Seznam fizikalnih vsebin ·
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Gustav Robert Kirchhoff in Platina · Platina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Gustav Robert Kirchhoff in Plin · Plin in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prenos toplote
Prenos toplôte je spontan prenos toplotne energije z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo.
Gustav Robert Kirchhoff in Prenos toplote · Prenos toplote in Seznam fizikalnih vsebin ·
Robert Wilhelm Bunsen
Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.
Gustav Robert Kirchhoff in Robert Wilhelm Bunsen · Robert Wilhelm Bunsen in Seznam fizikalnih vsebin ·
Rubidij
Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37.
Gustav Robert Kirchhoff in Rubidij · Rubidij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Gustav Robert Kirchhoff in Sevanje · Sevanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Gustav Robert Kirchhoff in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov ·
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Gustav Robert Kirchhoff in Spektroskopija · Seznam fizikalnih vsebin in Spektroskopija ·
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Gustav Robert Kirchhoff in Telo (fizika) · Seznam fizikalnih vsebin in Telo (fizika) ·
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Gustav Robert Kirchhoff in Teoretična fizika · Seznam fizikalnih vsebin in Teoretična fizika ·
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Gustav Robert Kirchhoff in Toplota · Seznam fizikalnih vsebin in Toplota ·
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Gustav Robert Kirchhoff in Trdnina · Seznam fizikalnih vsebin in Trdnina ·
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Gustav Robert Kirchhoff in Valovna dolžina · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna dolžina ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Gustav Robert Kirchhoff in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Gustav Robert Kirchhoff in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Gustav Robert Kirchhoff in Seznam fizikalnih vsebin
Gustav Robert Kirchhoff 60 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 37, indeks Jaccard je 1.61% = 37 / (60 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Gustav Robert Kirchhoff in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
