OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 874 odnosi: Abdurahman Ali Sufi, Aberacija, Absolutni izsev, Abu Mašar, Abul Vefa, Adrasteja (luna), Adriaan Blaauw, Adriaan van Maanen, Adrien Auzout, Aeda (luna), Aflah, Aitna (luna), Akrecijski disk, Al Hvarizmi, Al-Biruni, Al-Bitrudži, Al-Fazari, Al-Majriti, Al-Zarkali, Alan Harvey Guth, Albatani, Albedo, Albert Einstein, Albrecht Otto Johannes Unsöld, Alexis Claude Clairaut, Alfred Lothar Wegener, Alkor, Almanah, Alvan Clark, Alvan Graham Clark, Amalteja (luna), Amorski asteroid, Amr-al-Karmani, Anaksimander, Ananka (luna), Anankina skupina, Anders Celsius, Anders Johan Lexell, Anders Jonas Ångström, Anderson Mesa, André-Louis Danjon, Andrej Čadež, Andrej Perlah, Andromeda (ozvezdje), Andromedina galaksija, Andronik, Annibale de Gasparis, Annie Jump Cannon, Anomalija, Antares, ... Razširi indeks (824 več) » « Shrink indeks

2. Astronomija
3. Astronomski seznami

Abdurahman Ali Sufi

Abdurahman ben Omar Abu'l-Hosein Ali Sufi (na Zahodu znan tudi po latiniziranemu imenu Azofi), perzijski astronom, * 7. december 903, Raj (Rai), Iran, † 25. maj 986, pri Muhari (Muharra).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Abdurahman Ali Sufi

Aberacija

Aberácija (latinsko ab - iz ali stran + errare - bloditi, aberratio - odklon, odmaknitev).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Aberacija

Absolutni izsev

Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Absolutni izsev

Abu Mašar

‎Džafar Ben Mohamed ben al-Balhi Abalači Abu Mašar, arabski astronom in filozof, * 787, Balh (ali tudi Bagdad), Afganistan, † april 886, Vasit (Wasit), Irak.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Abu Mašar

Abul Vefa

Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa (perzijsko ابوالوفا محمد بوژگانی), arabski matematik in astronom, * 10. junij 940, Buzjan, pokrajina Korasan, (danes Iran), † 1. julij 998, Bagdad, Irak.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Abul Vefa

Adrasteja (luna)

Adrasteja (grško Αδράστεια: Adrásteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Adrasteja (luna)

Adriaan Blaauw

Adriaan Blaauw, nizozemski astronom, * 12. april 1914, Amsterdam, Nizozemska, † 1. december 2010, Groningen, Nizozemska.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Adriaan Blaauw

Adriaan van Maanen

Adriaan van Maanen, nizozemsko-ameriški astronom, * 31. marec 1884, Sneek, Nizozemska, † 26. januar 1946, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Adriaan van Maanen

Adrien Auzout

Adrien Auzout, francoski astronom in fizik, * 28. januar 1622, Rouen, Francija, † 23. maj 1691, Rim, Italija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Adrien Auzout

Aeda (luna)

Aeda (grško Αοιδή: Aoide) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Pasifajine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji 22,8 do 24,1 Gm in imajo naklon tira med 144,5° in 158,3°. Luno Aedo je leta 2003 odkrila skupina astronomov, ki jo je vodil Scott S.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Aeda (luna)

Aflah

Prikaz torkveta, tempera na lesu, Hans Holbein mlajši, 1533 Al-Išbili Abu Mohamed Ibn-Džabir Aflah, špansko-arabski astronom, matematik in izumitelj, * okoli 1100, verjetno Sevilla, Španija, † okoli 1150.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Aflah

Aitna (luna)

Aitna je Jupitrov naravni satelit.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Aitna (luna)

Akrecijski disk

zvezdo iz glavnega niza Akrécijski dísk je disk vročih plinov, ki obkroža manjšo članico tesnega dvozvezdja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Akrecijski disk

Al Hvarizmi

Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Al Hvarizmi

Al-Biruni

faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Al-Biruni

Al-Bitrudži

‎ Nur-al-Din abu-Išak al-Bitrudži, špansko-arabski astronom in filozof, * okoli 1130, Maroko, † okoli 1204.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Al-Bitrudži

Al-Fazari

Mohamed ibn-Ibrahim al-Fazari, arabski astronom, filozof in matematik, * okoli 735, † 806.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Al-Fazari

Al-Majriti

Abu-al-Kasim Maslamah (Maslam) ibn Ahmed al-Majriti (arabsko أبو القاسممسلمة بن أحمد المجريطي), španski astronom, kemik, matematik in učenjak, * ?, Kordoba, Španija, † 1007 ali 1008.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Al-Majriti

Al-Zarkali

alkazar v letu 976. Abu-Išak Ibrahim ibn-Jahja al-Zarkali, špansko-arabski astronom in matematik, * 1028, Kordoba, Španija, † 1087.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Al-Zarkali

Alan Harvey Guth

Alan Harvey Guth, ameriški fizik in kozmolog, * 27. februar 1947, New Brunswick, New Jersey, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Alan Harvey Guth

Albatani

Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Albatani

Albedo

sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Albedo

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Albert Einstein

Albrecht Otto Johannes Unsöld

Albrecht Otto Johannes Unsöld, nemški astrofizik in astronom, * 20. april 1905, Bolheim, Württemberg, Nemčija, † 23. september 1995.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Albrecht Otto Johannes Unsöld

Alexis Claude Clairaut

Alexis Claude Clairaut ali Clairault, francoski matematik in astronom, * 7. maj 1713, Pariz, Francija, † 17. maj 1765, Pariz.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Alexis Claude Clairaut

Alfred Lothar Wegener

Alfred Lothar Wegener, nemški astronom, meteorolog, klimatolog, geolog, paleontolog in raziskovalec, * 1. november 1880, Berlin, Nemčija, † 2. november 1930, Grenlandija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Alfred Lothar Wegener

Alkor

Alkor (levo) in Mizar Alkor (Alcor, Saidak) je zvezda v bližini Mizarja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Alkor

Almanah

Hindujski almanah iz leta 1871 iz Radžastana. Almanáh (arabsko ألمناخ al-manakh - podnebje) je bil sprva astronomski koledar, zdaj pa je predvsem književno-politični in zabavni zbornik.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Almanah

Alvan Clark

Alvan Clark, ameriški astronom in optik, * 8. marec 1804, Ashfield, Massachusetts, ZDA, † 19. avgust 1887, Cambridge, Massachusetts.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Alvan Clark

Alvan Graham Clark

Alvan Graham Clark, ameriški astronom in optik, * 10. julij 1832, Fall River, Massachusetts, ZDA, † 9. junij 1897, Cambridge, Massachusetts.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Alvan Graham Clark

Amalteja (luna)

Amalteja (starogrško: Amálteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Amalteja (luna)

Amorski asteroid

Amorski asteroid ali Amorec je asteroid iz skupine blizuzemeljskih asteroidov, ki so jih poimenovali po asteroidu Amor.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Amorski asteroid

Amr-al-Karmani

‎ Abu-al-Hakam 'Amr-al-Karmani (tudi al-Kirmani), španski astronom, filozof, matematik in učenjak, * 970, Kordoba, Španija, † 1066, Saragosa, Španija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Amr-al-Karmani

Anaksimander

Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Anaksimander

Ananka (luna)

Anánka (Anánke) je Jupitrov naravni satelit.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ananka (luna)

Anankina skupina

Anankina skupina je skupina nepravilnih satelitov (lun) Jupitra s retrogradnim gibanjem, ki imajo podobne značilnosti tirnice.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Anankina skupina

Anders Celsius

Frederika Akrela, 1769 Anders Celsius (Celzij), švedski astronom, * 27. november 1701, Ovanåker, Švedska, † 25. april 1744, Uppsala, Švedska.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Anders Celsius

Anders Johan Lexell

Anders Johan Lexell, švedsko-ruski astronom in matematik, * 24. december 1740, Åbo, Švedska (sedaj Turku, Finska), † 11. december (30. november, julijanski koledar) 1784, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Anders Johan Lexell

Anders Jonas Ångström

Anders Jonas Ångström, švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Anders Jonas Ångström

Anderson Mesa

Anderson Mesa je postaja Observatorija Lowell (uradni naziv Lowell Observatory, Anderson Mesa Station; koda IAU 688), v kateri se nahaja več daljnogledov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Anderson Mesa

André-Louis Danjon

André-Louis Danjon, francoski astronom, * 6. april 1890, Caen, Francija, † 21. april 1967, Suresnes, Francija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in André-Louis Danjon

Andrej Čadež

Andrej Čadež, slovenski fizik in astrofizik, * 12. september 1942, Ljubljana.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Andrej Čadež

Andrej Perlah

Andrej Perlah (ali Andreas Perlacher), matematik, astronom, zdravnik in astrolog, * 17. november 1490, Svečina nad Mariborom, † 11. junij ali 19. junij 1551, Dunaj.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Andrej Perlah

Andromeda (ozvezdje)

Andromeda je eno izmed 48 ozvezdij, ki jih je določil grško-rimski astronom Ptolemaj, in se tudi danes prišteva k 88 sodobnim ozvezdjem.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Andromeda (ozvezdje)

Andromedina galaksija

(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Andromedina galaksija

Andronik

Andronik (tudi Andronikos) (Anrónikos Kirréstos), starogrški astronom, rojen v Kirhu, danes Nabi Huri, Sirija, živel okoli leta 100 pr. n. št. Atenah.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Andronik

Annibale de Gasparis

Annibale de Gasparis, italijanski astronom, * 9. november 1819, Bugnara, Abruci, Italija, † 21. marec 1892, Neapelj, Italija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Annibale de Gasparis

Annie Jump Cannon

Annie Jump Cannon, ameriška astronomka, * 11. december 1863, Dover, Delaware, ZDA, † 13. april 1941, Cambridge, Massachusetts.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Annie Jump Cannon

Anomalija

Anomalíja (grško anómalos.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Anomalija

Antares

Antares (α Škorpijona (α Sco, α Scorpii)) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Škorpijon in ena najsvetlejših na celotnem nočnem nebu.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Antares

Antimaterija

Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo običajno snov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Antimaterija

Antoine Émile Henry Labeyrie

Antoine Émile Henry Labeyrie, francoski astronom, * 12. maj 1943, Pariz, Francija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Antoine Émile Henry Labeyrie

Antoine Darquier de Pellepoix

Antoine Darquier de Pellepoix, francoski astronom, * 23. november 1718, Toulouse, Francija, † 18. januar 1802, Toulouse.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Antoine Darquier de Pellepoix

Anton Ambschel

‎Anton Ambschel (Ambschl, Ambschell, Ambšl), slovenski.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Anton Ambschel

Antonín Bečvář

Antonín Bečvář, češki astronom, * 10. junij 1901, Stará Boleslav, Češka, † 10. januar 1965, Stará Boleslav.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Antonín Bečvář

Antonín Mrkos

Antonín Mrkos, češki astronom, * 27. januar 1918, Střemchoví, Avstro-Ogrska (danes Češka), † 29. maj 1996, Praga, Češka.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Antonín Mrkos

Antonio de Ulloa

Don Antonio de Ulloa y Garcia de La Torre, FRS, španski admiral, raziskovalec, astronom, akademik in politik, * 12. januar 1716, Sevilla, Španija, † 5. julij 1795, Isla de Leon, Cádiz, Španija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Antonio de Ulloa

Antropično načelo

Antrópično načêlo je v filozofiji načelo, ki v najpreprostejši obliki določa, da mora biti vsaka veljavna teorija o Vesolju skladna s človekovim obstojem kot živim bitjem na podlagi ogljika v danem času in prostoru.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Antropično načelo

Apohelski asteroid

Apohelijski asteroid ali Apohelec je pripadnik podrazreda Atonskih asteroidov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Apohelski asteroid

Apolonij

Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Apolonij

Apolonski asteroid

Apolonski asteroid (tudi Apolonec) je član skupine Zemlji bližnjih asteroidov (NEAs).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Apolonski asteroid

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Apsidna točka

Arat

Arat (Aratos hó Eoleús), makedonsko-starogrški matematik, astronom, meteorolog, botanik in pesnik, * 315 pr. n. št., Sol, (Soli), Kikilija (danes Ciper), † 240 pr. n. št., Pela, osrednja Makedonija (danes Grčija).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Arat

Arha (luna)

Arha (grško Αρχη: Arhe) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Arha (luna)

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Arhimed

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Aristarh

Aristil

Aristil (tudi Aristilos), starogrški astronom in filozof, * okoli 300 pr. n. št., verjetno otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Aristil

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Aristotel

Arjunski asteroid

Arjunski asteroid (ali Arjunec) je blizuzemeljski asteroid, ki ima podobne značilnosti tirnice kot Zemlja (majhen naklon tira, obhodno dobo približn|o 1 leto, majhno izsrednost).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Arjunski asteroid

Arnold Wolfendale

Sir Arnold Whittaker Wolfendale, FRS, angleški astronom, * 25. junij 1927, Rugby, grofija Warwickshire, Anglija, † 21. december 2020, Durham, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Arnold Wolfendale

Arthur Georg Friedrich Julius von Auwers

Arthur Georg Friedrich Julius von Auwers, nemški astronom, * 12. september 1838, Göttingen, Hannover, † 24. januar 1915, Berlin-Lichterfelde.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Arthur Georg Friedrich Julius von Auwers

Arthur Robert Hinks

Arthur Robert Hinks, CBE, FRS, angleški astronom in geograf, * 26. maj 1873, London, Anglija, † 14. april 1945, Royston, Hertfordshire, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Arthur Robert Hinks

Arthur Stanley Eddington

Sir Arthur Stanley Eddington, OM, FRS, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik in popularizator znanosti, * 28. december 1882, Kendal, Westmorland, Anglija, † 22. november 1944, Cambridge, Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Arthur Stanley Eddington

Aryabhata I.

Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Aryabhata I.

Asaph Hall

Marsovih naravnih satelitov Asaph Hall, ameriški astronom, * 15. oktober 1829, Goshen, Connecticut, ZDA, † 22. november 1907, Annapolis, Maryland, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Asaph Hall

Astenosfera

Astenosfêra (grško asthenos.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Astenosfera

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Asteroid

Asteroidna luna

243 Ida in njena luna Daktil. Asteroidna luna je asteroid, ki kroži okoli drugega asteroida kot naravni satelit.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Asteroidna luna

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Asteroidni pas

Astrofizik

Ástrofízik je znanstvenik, ki deluje na področju astrofizike.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Astrofizik

Astrofizika

Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Astrofizika

Astrofizikalni observatorij Asiago

Astrofizikalni observatorij Asiago (izvirno italijansko Osservatorio Astrofisico di Asiago) (koda IUA 043) deluje v sklopu starejšega Astronomskega observatorija Padova pod okriljem Univerze v Padovi.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Astrofizikalni observatorij Asiago

Astrologija

Astrologíja (grško αστρολογία: astrología.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Astrologija

Astrometrija

Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Astrometrija

Astronavt

Japonski astronavt Soiči Noguči Ameriški astronavt Bruce McCandless II. v vesoljskem prostoru Astronávt (starogrško astron - zvezda + nauta - mornar) je udeleženec odprave v vesoljski prostor.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Astronavt

Astronavtika

Gagarin leta 1961 Astronávtika (grško άστρον: ástron – zvezda + ναυτική: navtiké – navtika – pomorstvo, iz naútes, latinsko nauta – mornar.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Astronavtika

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Astronom

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Astronomija

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Astronomska enota

Astronomska knjižnica, Ljubljana

Astronomska knjižnica (Fizikalna, astronomska in meteorološka knjižnica) je visokošolska knjižnica, ki deluje v sklopu Fakultete za matematiko in fiziko.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Astronomska knjižnica, Ljubljana

Astronomski observatorij Padova

Astronomski observatorij Padova (izvirno italijansko Osservatorio Astronomico di Padova; kratica OAPD) (koda IUA 533) je ena glavnih ustanov, ki delujejo v sklopu Narodnega instituta za astrofiziko (INAF).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Astronomski observatorij Padova

Astronomski simbol

Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Astronomski simbol

Astronomsko društvo Javornik

Astronomsko društvo Javornik je največje in najstarejše astronomsko društvo v Sloveniji.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Astronomsko društvo Javornik

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Astronomsko telo

Atiški koledar

Atiški oziroma starogrški koledar temelji na dobi olimpijad, ki je v uporabi od prvih olimpijskih iger v peloponeškem mestu Olimpija 1. julija 776 pr. n. št. (Glej olimpijska doba).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Atiški koledar

Atmosfera

Atmosfêra ima lahko več pomenov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Atmosfera

Atonski asteroid

Atonski asteroid ali Atonec je pripadnik skupine Zemlji bližnjih asteroidov, ki imajo veliko polos tirnice manjšo od razdalje med Zemljo in Soncem (astronomska enota).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Atonski asteroid

August Ferdinand Möbius

August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in August Ferdinand Möbius

Avtolik

Avtolik, starogrški matematik, astronom in geograf, * okoli 360 pr. n. št. Pitana, antična pokrajina Bitinija, Mala Azija, † okoli 295 pr. n. št.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Avtolik

Avtonoja (luna)

Avtonója (grško Αυτονόη: Autonóe) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Avtonoja (luna)

Azteški koledar

Aztéški koledár je bil koledar Aztekov iz predkolumbovske Mehike.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Azteški koledar

Žarek gama

Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Žarek gama

Čezneptunsko telo

Čezneptúnsko oziroma tránsneptúnovo teló je vsako nebesno telo v Osončju za Neptunovo tirnico.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Čezneptunsko telo

Édouard Albert Roche

Édouard Albert Roche, francoski matematik in astronom, * 17. oktober 1820, Montpellier, Francija, † 18. april 1883, Montpellier.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Édouard Albert Roche

Édouard Benjamin Baillaud

Édouard Benjamin Baillaud, francoski astronom, * 14. februar 1848, Chalon-sur-Saône, Francija, † 8. julij 1934, Pariz.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Édouard Benjamin Baillaud

Barva

Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Barva

Barvni indeks

Bárvni índeks je v astronomiji preprost številski izraz, ki določa barvo telesa.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Barvni indeks

Bela luknja

Béla lúknja je v astrofiziki domnevno zelo masivno nebesno telo, katerega obstoj je zelo vprašljiv.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Bela luknja

Bela pritlikavka

Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Bela pritlikavka

Benjamin Banneker

Benjamin Banneker, afriško-ameriški astronom, matematik, geodet, urar, izumitelj, pisatelj, založnik in kmet, * 9. november 1731, Ellicott's Mills, Baltimorsko okrožje, Maryland, ZDA, † 9. oktober 1806, Baltimore.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Benjamin Banneker

Bernhard Riemann

Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Bernhard Riemann

Berosus

Berosus (tudi Berossus, Berossos, Berosos, Beros; akadsko Bel-Usur, Bel-usur, Bēl-rē'ušu, Bêl-re'ušunu ali Belriušu, starogrško: Bérossos), kaldejski duhovnik, pisec, zgodovinar in mogoče astronom, * okoli 310 pr. n. št., † okoli 240 pr.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Berosus

Bertil Lindblad

Bertil Lindblad, švedski astronom, * 26. november 1895, Örebro, Švedska, † 25. junij 1965, Saltsjöbaden, Švedska.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Bertil Lindblad

Besslova funkcija

Besslove funkcije (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo: Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Besslova funkcija

Bhaskara

Bhaskara II., imenovan Ačārja (sanskrtsko učitelj, učeni), indijski matematik in astronom, * 1114, Biddur, Indija, † 1185, verjetno Udžain.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Bhaskara

Bibavica

Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Bibavica

Bik (ozvezdje)

Bik (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Bik (ozvezdje)

Blizuzemeljski asteroid

Blizuzemeljski asteroid je asteroid s tirnico, ki seka tirnico Zemlje, ali pa je tirnici zelo blizu.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Blizuzemeljski asteroid

Bogdan Kilar

Bogdan Kilar, slovenski astronom, * 28. februar 1930, Beograd, † 2015.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Bogdan Kilar

Bojan Kambič

Bojan Kambič, slovenski fizik, profesor in popularizator znanosti, * 1959.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Bojan Kambič

Bolometer

Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Bolometer

Bonaventura Francesco Cavalieri

Bonaventura Francesco Cavalieri, italijanski matematik, fizik in astronom, * 1598, Milano, sedaj Italija, † 3. december (ali 30. november) 1647, Bologna.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Bonaventura Francesco Cavalieri

Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov

Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov, ruski astronom in astrofizik, * 14. februar 1904, Jekaterinoslav, Ruski imperij (danes Dnipro, Ukrajina), † 27. januar 1994, Moskva, Rusija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov

Boris Petrovič Gerasimovič

Boris Petrovič Gerasimovič, ruski astronom in astrofizik, * 31. marec (19. marec, ruski koledar) 1889, Kremenčug, Poltavska gubernija, Rusija (danes Kremenčuk, Ukrajina), † 30. november 1937, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Boris Petrovič Gerasimovič

Brahmagupta

Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Brahmagupta

Brandon Carter

Brandon Carter, FRS, angleški fizik, astrofizik in kozmolog, * 1942, Avstralija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Brandon Carter

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Carl Friedrich Gauss

Carl Sagan

Carl Edward Sagan, ameriški astronom in eksobiolog, * 9. november 1934, Brooklyn, New York, New York, ZDA, † 20. december 1996, Seattle, Washington, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Carl Sagan

Carl Theodor Albrecht

Carl Theodor Albrecht, nemški astronom, * 30. avgust 1843, Dresden, Kraljevina Saška, † 31. avgust 1915, Potsdam, Nemško cesarstvo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Carl Theodor Albrecht

Catalina Sky Survey

Catalina Sky Survey je projekt namenjen odkrivanju kometov in asteroidov ter ostalih teles v vesoljskem prostoru, ki se nahajajo v bližini Zemlje.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Catalina Sky Survey

César-François Cassini de Thury

César-François Cassini de Thury III., francoski astronom in geograf, * 17. junij 1714, Thury pri Clermontu, Oise, Francija, † 4. september 1784, Pariz, Francija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in César-François Cassini de Thury

Centralno gibanje

Centrálno gíbanje ali sredíščno gíbanje je gibanje točkastega telesa pod vplivom sile, ležeče na zveznici telesa in izbrane točke (središča, centra).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Centralno gibanje

Cerera (pritlikavi planet)

Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Cerera (pritlikavi planet)

Charles Augustus Young

Charles Augustus Young, ameriški astronom in astrofizik, * 15. december 1834, Hanover, New Hampshire, ZDA, † 3. januar 1908, Hanover.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Charles Augustus Young

Charles Dillon Perrine

Charles Dillon Perrine, ameriško-argentinski astronom, * 28. julij 1867, Steubenville, Ohio, ZDA, † 21. junij 1951, Villa del Totoral, Argentina.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Charles Dillon Perrine

Charles Greeley Abbot

Charles Greeley Abbot, ameriški astrofizik in astronom, * 31. maj 1872, Wilton, New Hampshire, ZDA, † 17. december 1973, Riverdale, Maryland, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Charles Greeley Abbot

Charles Joseph Étienne Wolf

Charles Joseph Étienne Wolf, francoski astronom, * 9. november 1827, Vorges, Francija, † 4. julij 1918, Saint Servan, Francija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Charles Joseph Étienne Wolf

Charles Malapert

Charles Malapert, belgijski jezuit, pisatelj, matematik, astronom, kozmolog in pedagog, * 1581, Mons, Belgija, † 1630, Vitoria, Španija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Charles Malapert

Charles Messier

Charles Messier, francoski astronom, * 26. junij 1730, Badonviller, pokrajina Meurthe-et-Moselle, Francija, † 12. april 1817, Pariz, Francija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Charles Messier

Charles-Eugène Delaunay

Charles-Eugène Delaunay, francoski astronom in matematik, * 9. april 1816, Lusigny-sur-Barse, Francija, † 5. avgust 1872, pri Cherbourgu, Normandija, Francija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Charles-Eugène Delaunay

Christen Longberg

Christen Longberg (Longomontan), pravo ime Christian Sørensen Severin, danski astronom, astrolog in matematik, * 4. oktober 1562, vas Longberg, Jutlandija, Danska, † 8. oktober 1647, København.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Christen Longberg

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Christiaan Huygens

Christoph Scheiner

Sončevih peg iz dela ''Rosa Ursina'', 1630 Christoph Scheiner, nemški jezuit, matematik, optik in astronom, * 25. julij 1575 (ali 1573), Wald pri Mindelheimu, Švabska, Nemčija, † 18. julij 1650, Neisse, Šlezija (danes Nisa, Poljska).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Christoph Scheiner

Christopher Clavius

Christopher Clavius, nemški matematik in astronom, * 25. marec 1538, Bamberg, Nemčija, † 12. februar 1612, Rim.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Christopher Clavius

Christopher Wren

Sir Christopher Wren, PRS, angleški astronom, matematik, arhitekt in stavbenik, * 20. oktober 1632, East Knoyle, grofija Wiltshire, Anglija, † 25. februar 1723, Palača Hampton Court, London.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Christopher Wren

Cleveland Abbe

Cleveland Abbe, ameriški meteorolog in astronom, * 3. december 1838, New York, ZDA, † 28. oktober 1916, Chevy Chase (Washington), Maryland.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Cleveland Abbe

Clyde William Tombaugh

Clyde William Tombaugh, ameriški astronom, * 4. februar 1906, Streator, Illinois, ZDA, † 17. januar 1997, Las Cruces, Nova Mehika, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Clyde William Tombaugh

Cornelis Johannes van Houten

Cornelis Johannes van Houten, nizozemski astronom, * 1920, Haag, Nizozemska, † 24. avgust 2002.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Cornelis Johannes van Houten

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Daljnogled

Damoklejski asteroid

Damoklejski asteroid ali Damoklejec je asteroid, ki ima dolgo obhodno dobo in tirnico z veliko izsrednostjo, kar je značilno za periodične komete (na primer Halleyjev komet (1P/Hall)), ne kažejo pa za komete značilnega repa.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Damoklejski asteroid

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Dan

Datum

Datum v koledarju je podatek o nekem dnevu ali dogodku glede na sestav koledarja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Datum

David Fabricij

David Fabricij (pravo ime Faber, latinizirano Fabricius), nizozemski duhovnik, teolog, ljubiteljski astronom in kartograf, * 9. marec 1564, Esens, Vzhodna Frizija, Nemčija, † 7. maj 1617, Osteel, Vzhodna Frizija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in David Fabricij

David Gill

Sir David Gill, FRS, škotski astronom in urar, * 12. junij 1843, Aberdeen, grofija Aberdeenshire, Škotska, † 24. januar 1914, London, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in David Gill

David Hilbert

David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in David Hilbert

Džang Heng

pekingškega observatorija Kopija Džang Hengovega seizmografa Džang Heng (kitajsko: 張衡; pinjin: Zhang Heng), kitajski matematik, astronom, učenjak, geograf, izumitelj, umetnik in pesnik, * 78, okrožje Nanjang, provinca Henan, Kitajska, † 139, Luojang, Kitajska.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Džang Heng

Deimos (luna)

Déimos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Deimos (luna)

Deklinacija

Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Deklinacija

Delfin (ozvezdje)

Delfín je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozbvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Delfin (ozvezdje)

Diona (luna)

Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Diona (luna)

Dogodkovno obzorje

Dogódkovno obzórje ali ~ horizónt je za opazovalca meja v prostor-času, za katero nobena elektromagnetna energija, vključno s svetlobo ne more dospeti do njega.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Dogodkovno obzorje

Domnevni planet

Domnévni planéti so planeti ali druga nebesna telesa, katerih možen obstoj so predlagali, vendar jih nikoli niso uspeli najti.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Domnevni planet

Dopplerjev pojav

Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Dopplerjev pojav

Dorrit Hoffleit

Ellen Dorrit Hoffleit, ameriška astronomka, * 12. marec 1907, Florence, Alabama, ZDA, † 9. april 2007.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Dorrit Hoffleit

Drakova enačba

Frank Drake Drakova enačba (znana tudi kot enačba Green Banka ali Saganova enačba) je slaven rezultat na spekulativnem področju ksenobiologije in astrosociobiologije ter iskanja zunajzemeljskega razumnega življenja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Drakova enačba

Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije

Drúštvo matemátikov, fízikov in astronómov Slovénije (DMFA) je osrednje slovensko društvo na področju matematike in naravoslovnih znanosti fizike in astronomije.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije

Družina Hilda

Prikazan je notranji del Osončja vključno z asteroidi glavnega asteroidnega pasu (označeni belo), asteroidi družine Hilda (označeni oranžno) in Jupitrovimi trojanci (zeleno). Družina Hilda je skupina asteroidov, katerih.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Družina Hilda

Dvojčka (ozvezdje)

Dvojčka (znak 18px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Dvojčka (ozvezdje)

Dvojna zvezda

HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Dvojna zvezda

Dvojni asteroid

Dvojni asteroid (tudi binarni asteroid) je sistem dveh asteroidov, ki krožita okoli skupnega gravitacijskega središča podobno kot v dvozvezdju.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Dvojni asteroid

Dzu Čongdži

Dzu Čongdži (kitajsko: 祖冲之; pinjin: Zǔ Chōngzhī; Wade-Giles: Tsu Ch'ung-chih), kitajski astronom, matematik in fizik, * 429, Baoding, Hebei, Kitajska, † 501.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Dzu Čongdži

E (matematična konstanta)

rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in E (matematična konstanta)

E = mc²

Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enačbo – E.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in E = mc²

Eddingtonova meja

Eddingtonova mêja je v fiziki naravna meja za svetilnost (oziroma v astronomiji za izsev), ki ga lahko izseva površina na trdno telo, kot je na primer črna luknja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Eddingtonova meja

Edison Pettit

Edison Pettit, ameriški astronom, * 22. september 1889, Peru, Nebraska, ZDA, † 6. maj 1962, Tucson, Arizona, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Edison Pettit

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Edmond Halley

Edward Arthur Milne

Edward Arthur Milne, FRS, angleški astrofizik, matematik in kozmolog, * 14. februar 1896, Hull, grofija Yorkshire, Anglija, † 21. september 1950, Dublin, Irska.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Edward Arthur Milne

Edward Charles Pickering

Edward Charles Pickering, ameriški astronom in fizik, * 19. julij 1846, Boston, Massachusetts, ZDA, † 3. februar 1919, Cambridge, Massachusetts.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Edward Charles Pickering

Edward Emerson Barnard

Edward Emerson Barnard, ameriški astronom, * 16. december 1857, Nashville, Tennessee, ZDA, † 6. februar 1923, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Edward Emerson Barnard

Edwin Powell Hubble

Edwin Powell Hubble, ameriški astronom, astrofizik, kozmolog, pravnik in častnik, * 20. oktober 1889, Marshfield, Misuri, ZDA, † 20. september 1953, San Marino, Kalifornija, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Edwin Powell Hubble

Efemeride

Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Efemeride

Einsteinov zapis

Einsteinov zapis ali Einsteinov dogovor o seštevanju (tudi Einsteinov sumacijski dogovor) je v matematiki in še posebej v linearni algebri in fiziki poseben dogovor krajšega zapisa indeksov vektorskih ali tenzorskih spremenljivk, ki je najbolj uporaben pri zapisovanju koordinatnih enačb.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Einsteinov zapis

Ejnar Hertzsprung

Ejnar Hertzsprung, danski astronom in kemik, * 8. oktober 1873, København, Danska, † 21. oktober 1967, Roskilde, Danska.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ejnar Hertzsprung

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ekliptika

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ekvator

Ekvatorski koordinatni sistem

Ekvatorski koordinatni sistem Ekvatorski koordinatni sistem je najbolj uporabljen nebesni koordinatni sistem.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ekvatorski koordinatni sistem

Elara (luna)

Elara (grško: Elára) je Jupitrov naravni satelit.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Elara (luna)

Eleanor Francis Helin

Eleanor Francis »Glo« Helin, ameriška astronomka in planetologinja, * 19. november 1932, † 25. januar 2009.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Eleanor Francis Helin

Eleanor Margaret Peachey Burbidge

Eleanor Margaret Burbidge (rojena Peachey), FRS, angleška astronomka in astrofizičarka, * 12. avgust 1919, Davenport, grofija Cheshire, Anglija, † 5. april 2020, San Francisco, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Eleanor Margaret Peachey Burbidge

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Elektromagnetno valovanje

Elipsa

Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Elipsa

Elongacija

Tako je definirana elongacija za opazovalca na Zemlji Elongacija je kotna razdalja med dvema točkama na nebu (oziroma smerema proti njima), za opazovalca v tretji točki.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Elongacija

Emisijska meglica

Planetarne meglice, ki jih tu predstavlja Obročasta meglica, so zgledi emisijske meglice. Emisijska meglica je sestavljena iz vročih orjakinj, ki so blizu druga drugi.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Emisijska meglica

Enakonočje

Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je astronomski pojav, v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Enakonočje

Enkelad

Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Enkelad

Era

Êra, dôba ali vék je pododdelek eona, po navadi dolgo, časovno obdobje s skupnimi lastnostmi.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Era

Eratosten

Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Eratosten

Erida (pritlikavi planet)

Êrida (tudi 136199 Erida, prej začasno imenovana Ksena) (Éris; simbol), je najmasivnejši znani pritlikavi planet v Osončju. Odkrili so jo 21. oktobra 2003. Kot čezneptunsko telo (TNO) kroži okrog Sonca v območju Vesolja, imenovanem razpršeni disk, in jo spremlja vsaj en naravni satelit, Disnomija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Erida (pritlikavi planet)

Eridan

Eridan je zelo dolgo ozvezdje južne nebesne poloble.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Eridan

Erinoma (luna)

Erinoma (grško Ερινομη: Erinóme) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Erinoma (luna)

Ernst Julius Öpik

Ernst Julius Öpik, estonski astronom, * 22. oktober 1893, Kunda, Estonija, † 10. september 1985, Bangor, grofija Count Down, Severna Irska.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ernst Julius Öpik

Eta Gredlja

Eta Gredlja (η Car, η Carinae) je dvozvezdje v ozvezdju Gredelj.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Eta Gredlja

Eugène Michel Antoniadi

Eugène Michel Antoniadi (tudi Eugenios Antoniadi), grški astronom turškega rodu, * 10. marec 1870, Konstantinopel, Turčija, † 10. februar 1944, Pariz, Francija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Eugène Michel Antoniadi

Evanta (luna)

Evánta (Euánte) je Jupitrov naravni satelit.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Evanta (luna)

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Evdoks

Evkelada (luna)

Evkelada (grško Ευκελαδη: Eukeláde) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Evkelada (luna)

Evktemon

Evktemon (Euktémon hó Atenaíos), starogrški astronom, meteorolog in geograf, * okoli 480 pr. n. št., † 410 pr. n. št.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Evktemon

Evporija (luna)

Evporija (grško Ευπορία: Euporía) je Jupitrov naravni satelit.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Evporija (luna)

Evridoma (luna)

Evridoma (grško Ευριδομη: Euridóme) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Evridoma (luna)

Filolaj

Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Filolaj

Fjodor Aleksandrovič Bredihin

Fjodor Aleksandrovič Bredihin, ruski astronom in astrofizik, * 8. december (26. november, ruski koledar) 1831, Mikolajiv (rusko Nikolajev), Hersonska gubernija, Ruski imperij (sedaj Ukrajina), † 14. maj (1. maj) 1904, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Fjodor Aleksandrovič Bredihin

Fobos (luna)

Fóbos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov in je večji od Deimosa.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Fobos (luna)

Forest Ray Moulton

Forest Ray Moulton, ameriški astronom, * 29. april 1872, Le Roy, Michigan, ZDA, † 7. december 1952, Chicago, Illinois, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Forest Ray Moulton

Fotografija

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: kemično, mehansko ali digitalno.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Fotografija

Fotometrija

Fotometríja je veja radiometrije, torej vede, ki se ukvarja z merjenjem elektromagnetnega sevanja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Fotometrija

Fotosfera

Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Fotosfera

Foucaultovo nihalo

Panteonu Foucaultovo nihalo je na dolgo žičnato vrv obešena (okrogla) masivna železna utež.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Foucaultovo nihalo

François Jean Dominique Arago

François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in François Jean Dominique Arago

Francesco Bianchini

‎ Francesco Bianchini, italijanski astronom, fizik, anatom, botanik, filozof, teolog, orientalist, historiograf in arheolog, * 13. december 1662, Verona, Italija, † 2. marec 1729, Rim.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Francesco Bianchini

Francesco Maria Grimaldi

Francesco Maria Grimaldi, italijanski fizik, astronom in matematik, * 2. april 1618, Bologna, Italija, † 28. december 1663, Bologna.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Francesco Maria Grimaldi

Francis Baily

Francis Baily, angleški ljubiteljski astronom, * 28. april 1774, Newbury, grofija Berkshire, Anglija, † 30. avgust 1844, London, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Francis Baily

Francis Graham-Smith

Sir Francis Graham-Smith, angleški astronom, * 25. april 1923.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Francis Graham-Smith

Franjo Dominko

Fran Dominko, slovenski fizik in astronom, * 26. julij 1903, Vodnjan, Pulj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 22. februar 1987, Ljubljana, Slovenija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Franjo Dominko

Frank Watson Dyson

Sir Frank Watson Dyson, KBE, FRS, angleški astronom, * 8. januar 1868, Measham pri Ashby-de-la-Zouchu, Leicestershire, Anglija, † 25. maj 1939, na morju.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Frank Watson Dyson

Fred Hoyle

Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Fred Hoyle

Freeman John Dyson

Dyson in John Forbes Nash v Rimu 2008 Freeman John Dyson, ameriški matematik, fizik in astrofizik, * 15. december 1923, Crowthorne, grofija Berkshire, Anglija, † 28. februar 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Freeman John Dyson

Friedrich Georg Wilhelm von Struve

Friedrich Georg Wilhelm von Struve (Vasilij Jakovlevič Struve), nemško-ruski astronom in geodet, * 15. april 1793, Altona, Schleswig-Holstein, Nemčija, tedaj del Danske, † 23. november (11. november, ruski koledar) 1864, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Friedrich Georg Wilhelm von Struve

Friedrich Wilhelm August Argelander

Friedrich Wilhelm August Argelander, nemški astronom, * 22. marec 1799, Memel, Vzhodna Prusija, (sedaj Klajpeda, Litva), † 17. februar 1875, Bonn, Nemčija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Friedrich Wilhelm August Argelander

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Friedrich Wilhelm Bessel

Fritz Zwicky

Fritz Zwicky, švicarski astronom, * 14. februar 1898, Varna, Bolgarija, † 8. februar 1974, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Fritz Zwicky

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Galaksija

Galaksija v Trikotniku

Galaksija v Trikotniku (znana tudi kot Messier 33, M33 ali NGC 598) je tretja največja spiralna galaksija v Krajevni skupini.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Galaksija v Trikotniku

Galilejeva transformacija

Galilejeva transformácija je v fiziki predpis, ki prevede opis kakega pojava v danem inercialnem ali nepospešenem opazovalnem sistemu v opis tega pojava v drugem nepospešenem opazovalnem sistemu, gibajočem se glede na prvega.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Galilejeva transformacija

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Galileo Galilei

Gaussovo leto

Gaussovo léto je časovno obdobje, ki traja 365,2568983 dni.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Gaussovo leto

Gérard Henri de Vaucouleurs

Gérard Henri de Vaucouleurs, francosko-ameriški astronom, * 25. april 1918, Pariz, Francija, † 7. oktober 1995, Austin, Teksas, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Gérard Henri de Vaucouleurs

Geminiano Montanari

Geminiano Montanari, italijanski astronom, * 1. junij 1633, Modena, Italija, † 13. oktober 1687, Padova, Italija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Geminiano Montanari

Geoffrey Ronald Burbidge

Geoffrey Ronald Burbidge, angleško-ameriški astronom, astrofizik in kozmolog, * 24. september 1925, Chipping Norton, grofija Oxfordshire, Anglija, † 26. januar 2010, La Jolla, Kalifornija, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Geoffrey Ronald Burbidge

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Geometrija

Georg Aunpekh von Peurbach

Georg Aunpekh von Peurbach (Peurbach, Puerbach, Peuerbach, Peurbhach, Purbach), avstrijski matematik in astronom, * 30. maj 1423, Peuerbach (Puerbach, Peurbach) pri Dunaju, Avstrija, † 8. april 1461, Dunaj.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Georg Aunpekh von Peurbach

George Bassett Clark

George Bassett Clark, ameriški astronom in optik, * 14. februar 1827, Lowell, Massachusetts, ZDA, † 20. december 1891, Cambridge.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in George Bassett Clark

George Biddell Airy

Sir George Biddell Airy, PRS, angleški astronom in matematik, * 27. julij 1801, Alnwick, grofija Northumberland, Anglija, † 2. januar 1892, Greenwich, sedaj del Londona, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in George Biddell Airy

George Ellery Hale

George Ellery Hale, ameriški astronom, * 29. junij 1868, Chicago, Illinois, ZDA, † 21. februar 1938, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in George Ellery Hale

George Eric Deacon Alcock

George Eric Deacon Alcock, angleški učitelj in ljubiteljski astronom, * 28. avgust 1912, Peterborough, grofija Cambridgeshire, Anglija, † 15. december 2000.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in George Eric Deacon Alcock

George Lake

George Lake, ameriški astronom, * 1953, † 24. maj 2019.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in George Lake

George Ogden Abell

George Ogden Abell, ameriški astronom, * 1. marec 1927, Los Angeles, Kalifornija, ZDA, † 7. oktober 1983, Encino, Kalifornija, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in George Ogden Abell

George Phillips Bond

George Phillips Bond, ameriški astronom, * 20. maj 1825, Dorchester, sedaj del Bostona, Massachusetts, ZDA, † 17. februar 1865, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in George Phillips Bond

George William Hill

George William Hill, ameriški astronom in matematik, * 3. marec 1838, New York, New York, ZDA, † 16. april 1914, West Nyack, New York, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in George William Hill

Georges Lemaître

Monsignor Georges Henri Joseph Éduard Lemaître, belgijski teolog, astronom in matematik, * 17. julij 1894, Charleroi, Belgija, † 20. junij 1966, Louvain, Belgija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Georges Lemaître

Gerard Peter Kuiper

Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Gerard Peter Kuiper

Gerolamo Cardano

Gerolamo Cardano, italijanski matematik, astronom, zdravnik, filozof, fizik, astrolog in kockar, * 24. september 1501, Pavia, Vojvodina Milano, danes Italija, † 21. september 1576, Rim.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Gerolamo Cardano

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Gibanje

Gijasedin al-Kaši

Gijasedin Džamšid ben Mas'ud ben Mahmud al-Kaši Kašani, tatarski astronom in matematik, * okoli 1370, Kašan, Herat, Iran, † 22. junij 1429, Samarkand, Transoksanija, sedaj Uzbekistan.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Gijasedin al-Kaši

Giordano Bruno

Giordano Bruno, rojen kot Filippo Bruno, (vzdevek 'Il Nolano' – Nolančan), italijanski filozof, pesnik, astronom, matematik, satirik, mistik in okultist, * januar 1548, Nola, Kraljevina Neapelj, Italija, † 17. februar 1600, Rim, Papeška država, Italija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Giordano Bruno

Giovanni Battista Riccioli

Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Giovanni Battista Riccioli

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Giovanni Domenico Cassini

Girolamo Fracastoro

Girolamo Fracastoro, italijanski učenjak, književnik, zdravnik, pesnik, astronom in geolog, * 1478, Verona, Beneška republika, (danes Italija), † 8. avgust 1553, Caffi, (danes Affi pri Veroni).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Girolamo Fracastoro

Giuseppe Biancani

Giuseppe Biancani (latinsko Josephus Blancanus), italijanski jezuit, astronom in matematik, * 8. marec 1566, Bologna, † 7. junij 1624, Parma.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Giuseppe Biancani

Giuseppe Piazzi

Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Giuseppe Piazzi

Gjuro Pilar

Gjuro Pilar (tudi Đuro Pilar), hrvaški geolog, paleontolog, potopisec in pedagog, * 22. april 1846, Brod na Savi, † 19. maj 1893, Zagreb.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Gjuro Pilar

Godefroy Wendelin

Godefroy Wendelin (tudi Vendelin, Wedelin, Gottfried Wendelin ali Godefroid,, tudi Govaart Wendelen), belgijski (flamski) astronom, duhovnik in kartograf, * 6. junij 1580, Merken pri Liegeu, Belgija, † 1667, Gent, Belgija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Godefroy Wendelin

Gola singularnost

Gòla síngularnost (tudi ~ singulárnost) je v splošni teoriji relativnosti gravitacijska singularnost brez dogodkovnega obzorja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Gola singularnost

Gostota magnetnega polja

Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Gostota magnetnega polja

Gottfried Wilhelm Leibniz

Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Gottfried Wilhelm Leibniz

Gravitacijska fizika

Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Gravitacijska fizika

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Gravitacijska konstanta

Gravitacijska singularnost

Gravitacíjska síngularnost (tudi ~ singulárnost in próstor-časóvna singularnost) nastopi, kadar astrofizikalni model, po navadi temelječ na splošni teoriji relativnosti, napove točko neskončne ukrivljenosti.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Gravitacijska singularnost

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Gravitacijsko polje

Graviton

Gravitón je v fiziki domnevni osnovni delec, ki prenaša gravitacijo v večini sistemov kvantne gravitacije.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Graviton

Gravitonska zvezda

Gravitonska zvezda ali tudi »kvazi črnolukenjsko telo« (KČLT) je astronomsko telo, katerega obstoj je teoretičen.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Gravitonska zvezda

Greenwiški srednji čas

Greenwiški srednji čas (kratica GMT) je poskus splošne uskladitve trenutnega časa.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Greenwiški srednji čas

Gregorijanski koledar

Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Gregorijanski koledar

Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil

Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil de Lagalaisière, francoski astronom, * 12. september 1725, Coutances, Francija, † 22. oktober 1792, Pariz, Francija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil

Guo Šoudžing

Guo Šoudžing (kitajsko: 郭守敬; pinjin: Guō Shǒujìng; Wade-Giles: Kuo Shou-ching), kitajski astronom, hidrolog in matematik, * 1231, Šingtaj, provinca Hebei, Kitajska, † 1316.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Guo Šoudžing

Haldena (luna)

Haldena (grško Χαλδηνη: Haldéne) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Haldena (luna)

Halleyjev komet

Nasinim Kuiperjevim zračnim observatorijem Halleyjev komet z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Halleyjev komet

Halton Christian Arp

Halton Christian Arp, ameriški astronom, * 21. marec 1927, New York, New York, ZDA, † 28. december 2013, München, Nemčija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Halton Christian Arp

Hannes Olof Gösta Alfvén

Hannes Olof Gösta Alfvén, švedski elektroinženir, astrofizik in kozmolog, * 30. maj 1908, Norrköping, Švedska, † 2. april 1995, Djursholm pri Stockholmu, Švedska.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Hannes Olof Gösta Alfvén

Harlow Shapley

Harlow Shapley, ameriški astronom, * 2. november 1885, Nashville, Misuri, ZDA, † 20. oktober 1975, Boulder, Kolorado, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Harlow Shapley

Harold Delos Babcock

Harold Delos Babcock, ameriški astronom, * 24. januar 1882, Edgerton, Wisconsin, ZDA, † 8. april 1968, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Harold Delos Babcock

Harold Jeffreys

Sir Harold Jeffreys, FRS, angleški geofizik, astronom in matematik, * 22. april 1891, Fatfield pri Durhamu, grofija Durham, Anglija, † 18. marec 1989, Cambridge, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Harold Jeffreys

Harold Spencer Jones

Sir Harold Spencer Jones, KBE, FRS, angleški astronom, * 29. marec 1890, London, Anglija, † 3. november 1960, London.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Harold Spencer Jones

Haron (luna)

Háron (Háron - kruti sijaj) je Plutonov največji doslej odkriti naravni satelit.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Haron (luna)

Harpalika (luna)

Harpalika (grško Ἁρπαλύκη: Harpálike) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Harpalika (luna)

Heber Doust Curtis

Heber Doust Curtis, ameriški astronom, * 27. junij 1872, Muskegon, Michigan, ZDA, † 9. januar 1942, Ann Arbor, Michigan.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Heber Doust Curtis

Hegemona (luna)

Hegemona (grško Hγεμόνη: Hegémone) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Hegemona (luna)

Heinrich Wilhelm Mathias Olbers

Heinrich Wilhelm Mathias Olbers (tudi Matthaus, Matthäus), nemški astronom, zdravnik in fizik, * 11. oktober 1758, Arbergen pri Bremnu, Nemčija, † 2. marec 1840, Bremen.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Heinrich Wilhelm Mathias Olbers

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Helij

Helika (luna)

Helika (grško Ἑλίκη: Helíke) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Helika (luna)

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Heliocentrični model

Hendrik Christoffel van de Hulst

Hendrik Christoffel van de Hulst, nizozemski astronom, * 19. november 1918, Utrecht, Nizozemska, † 31. julij 2000, Leiden, Nizozemska.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Hendrik Christoffel van de Hulst

Henri Poincaré

Jules Henri Poincaré, francoski matematik in filozof, * 29. april 1854, Nancy, Francija, † 17. julij 1912, Pariz, Francija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Henri Poincaré

Henry Briggs

''Canon logarithmorum'' Stran iz Briggsovega dela ''Logarithmorum Chilias prima'' iz leta 1617, ki prikazuje logaritme z osnovo 10 števil od 0 do 67 na štirinajst decimalk Henry Briggs, angleški matematik, * februar 1561, Warley Wood pri Halifaxu, grofija Yorkshire, Anglija, † 26.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Henry Briggs

Henry Gellibrand

Henry Gellibrand, angleški astronom, matematik in duhovnik, * 17. november 1597, Aldersgate, London, Anglija, † 16. februar 1636, London.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Henry Gellibrand

Henry Norris Russell

Henry Norris Russell, ameriški astronom in astrofizik, * 25. oktober 1877, Oyster Bay, Long Island, New York, ZDA, † 18. februar 1957, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Henry Norris Russell

Heraklit Pontski

Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Heraklit Pontski

Herbert Hall Turner

Herbert Hall Turner, angleški astronom in seizmolog, * 13. avgust 1861, Leeds, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 1930, Stockholm, Švedska.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Herbert Hall Turner

Hermann Minkowski

Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Hermann Minkowski

Hermipa (luna)

Hermipa (grško Ερμίππη: Ermíppe) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Hermipa (luna)

Hertzsprung-Russllov diagram

Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Hertzsprung-Russllov diagram

Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye

Hervé-Auguste-Étienne-Albans Faye, francoski astronom in politik, * 3. oktober 1814, Saint-Benoît-du-Sault, Francija, † 4. julij 1902, Pariz.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye

Hidžra (islam)

Hidžra (tudi hedžra; pomeni »beg« oz. »umik«) je selitev Mohameda in njegovih privžencev v Medino leta 622.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Hidžra (islam)

Hidra (luna)

Hidra je naravni satelit pritlikavega planeta Pluton.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Hidra (luna)

Hillova krogla

Lagrangeevih točk Hillova krógla v astronomiji določa približno kroglo gravitacijskega vpliva na eno astronomsko telo zaradi motenj drugega težjega telesa, okrog katerega kroži.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Hillova krogla

Himalija (luna)

Himalija (grško Ἱμαλíα: Himalía) je Jupitrov naravni satelit.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Himalija (luna)

Himalijina skupina

polarnem koordinatnem sistemu, v katerem so prikazani elementi tirnic v primerjavi z velikostjo posameznih članic Himalijine skupine. Na eni osi je prikazana poprečna oddaljenost od Jupitra, na drugi pa naklon tirnice. Himalijina skupina je skupina nepravilnih satelitov (lun) Jupitra s progradnim gibanjem, ki imajo podobne značilnosti tirnice.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Himalijina skupina

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Hiparh

Hiperion (luna)

Hipérion (tudi Hipejron) (grško ‘Υπερίων: 'Yperíon) je Saturnov naravni satelit.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Hiperion (luna)

Hiperorjakinja

Hiperorjakinja je masivna zvezda, večja je celo od nadorjakinj, in ima maso tudi do 100 Sončevih mas.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Hiperorjakinja

Hisaši Kimura

Hisaši Kimura (japonsko 木村栄), japonski astronom in geodet, * 4. oktober 1870, Kanazava, Japonska, † 26. september 1943.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Hisaši Kimura

Horace Welcome Babcock

Horace Welcome Babcock, ameriški astronom, * 13. september 1912, Pasadena, Kalifornija, ZDA, † 29. avgust 2003, Santa Barbara, Kalifornija, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Horace Welcome Babcock

Hubblov čas

Hubblov čas je po Hubblovem zakonu obratna vrednost Hubblove konstante H0 (71 ± 4 km/s Mpc): Hubblov čas je kozmološki čas od prapoka, če bi se Vesolje širilo s konstantno hitrostjo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Hubblov čas

Hubblov zakon

Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Hubblov zakon

Hubblova razvrstitev galaksij

Hubblova razvrstitev galaksij Hubblovo razvrstitev galaksij, ki razvršča različne tipe galaksij, je idejno razvil Edwin Powell Hubble leta 1925 in objavil leta 1936.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Hubblova razvrstitev galaksij

Ibn Junis

Abu'l Hasan Ali ibn abi Said Abd ar-Rahman ibn Ahmad ibn Junis al-Sadafi, arabski astronom in matematik, * 950, Egipt, † 31. maj 1009, Kairo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ibn Junis

Inercialni opazovalni sistem

Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Inercialni opazovalni sistem

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Infrardeče valovanje

Ingrid van Houten-Groeneveld

Ingrid van Houten-Groeneveld, nizozemska astronomka, * 1921, Berlin, Nemčija, † 30. marec 2015, Oegstgeest, Nizozemska.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ingrid van Houten-Groeneveld

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Isaac Newton

Islamski koledar

Íslamski koledár, tudi muslimánski koledár ali Muhammedski koledár, je način štetja, ki ga uporablja muslimanski svet še danes.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Islamski koledar

Isonoja (luna)

Isonoja (grško Ισονοη: Isonóe) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Isonoja (luna)

Ivan Sušnik

Ivan Sušnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, apostolski protonotar in stolni kanonik, * 21. december 1854, Škofja Loka, † 1. januar 1942, Ljubljana.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ivan Sušnik

Izsev

nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Izsev

Izsrednost

Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Izsrednost

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Izsrednost tira

Jacobus Cornelius Kapteyn

Jacobus Cornelius Kapteyn, nizozemski astronom, * 19. januar 1851, Barneveld, Nizozemska, † 18. junij 1922, Amsterdam, Nizozemska.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Jacobus Cornelius Kapteyn

Jacques Cassini

Jacques Cassini II., francoski astronom in geograf, * 8. februar 1677, Pariz, Francija, † 18. april 1756, Thury pri Clermontu, Francija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Jacques Cassini

Jacques Philippe Marie Binet

Jacques Philippe Marie Binet, francoski matematik, astronom in fizik, * 2. februar 1786, Rennes, Bretanija, Francija, † 12. maj 1856, Pariz, Francija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Jacques Philippe Marie Binet

Jakost magnetnega polja

Jákost magnétnega pólja (oznaka H) je količina, ki opredeljuje magnetno polje.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Jakost magnetnega polja

James Bradley

James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in James Bradley

James Craig Watson

James Craig Watson, kanadsko-ameriški astronom, * 28. januar 1838, Fingal, Ontario, Kanada, † 23. november 1880, Madison, Wisconsin, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in James Craig Watson

James Edward Keeler

James Edward Keeler, ameriški astronom in astrofizik, * 10. september 1857, La Salle, Illinois, ZDA, † 12. avgust 1900, San Francisco, Kalifornija, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in James Edward Keeler

James Gregory

James Gregory, FRS, škotski matematik in astronom, * november 1638, Drumoak pri Aberdeenu, Škotska, † oktober 1675, Edinburgh.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in James Gregory

James Hopwood Jeans

Sir James Hopwood Jeans, FRS, angleški matematik, fizik in astronom, * 11. september 1877, Ormskirk pri Southportu, grofija Lancashire, Anglija, † 17. september 1946, Dorking, grofija Surrey, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in James Hopwood Jeans

James Roger Prior Angel

James Roger Prior Angel, ameriški astronom, * 7. februar 1941, St. Helens, grofija Lancashire, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in James Roger Prior Angel

James Walter Christy

James Walter Christy, ameriški astronom, * 15.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in James Walter Christy

Jan Šindel

Jan Šindel, češki astronom in matematik, * 1370, Hradec Králové, Češka, † 1443.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Jan Šindel

Jan Hendrik Oort

Jan Hendrik Oort, nizozemski astronom, * 28. april 1900, Franeker, Nizozemska, † 5. november 1992, Leiden, Nizozemska.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Jan Hendrik Oort

Jana Tichá

Jana Tichá, češka ekonomistka in astronomka, * 1965.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Jana Tichá

Japet (luna)

Japet (grško Ιαπετός: Iapetós) je sedemnajsti od Saturnovih znanih naravnih satelitov in je tretji največji.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Japet (luna)

Japonski koledar

Japonski koledar je lunisolarni koledar, ki je bil v rabi na Japonskem pred letom 1872 in so ga privzeli od kitajskega koledarja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Japonski koledar

Jean Bernard Léon Foucault

Jean Bernard Léon Foucault, francoski fizik in astronom, * 18. september 1819, Pariz, Francija, † 11. februar 1868, Pariz.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Jean Bernard Léon Foucault

Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Jean le Rond d'Alembert

Jean Richer

Jean Richer, francoski astronom, * 1630, Francija, † 1696, Pariz.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Jean Richer

Jean Sylvain Bailly

Jean Sylvain Bailly, francoski astronom in politik, * 15. september 1736, Pariz, Francija, † 12. november 1793, Pariz.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Jean Sylvain Bailly

Jean-Baptiste Biot

Jean-Baptiste Biot, francoski fizik, astronom in matematik, * 21. april 1774, Pariz, Francija, † 3. februar 1862, Pariz.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Jean-Baptiste Biot

Jean-Baptiste Joseph Delambre

Jean-Baptiste Joseph Delambre, francoski matematik, astronom, geometer in zgodovinar astronomije, * 19. september 1749, Amiens, Francija, † 19. avgust 1822, Pariz, Francija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Jean-Baptiste Joseph Delambre

Jean-Dominique Cassini

Jean-Dominique grof de Cassini IV., francoski astronom, * 30. junij 1748, Pariz, Francija, † 18. oktober 1845, Thury-sous-Clermont, Francija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Jean-Dominique Cassini

Jean-Felix Picard (astronom)

Jean-Felix Picard, francoski astronom in duhovnik, * 21. julij 1620, La Fleche, Sartha, Francija, † 12. julij 1682, Pariz.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Jean-Felix Picard (astronom)

Jedrsko zlivanje

Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Jedrsko zlivanje

Jeremiah Horrocks

Jeremiah Horrocks (latinizirano Horrox, tudi Horrock), angleški astronom in matematik, * 1618, Toxteth Park pri Liverpoolu, sedaj v Merseysideu, grofija Lancashire, Anglija, † 3. januar 1641, Toxteth Park.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Jeremiah Horrocks

Jesen

Kropi Jesén je eden od štirih letnih časov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Jesen

Ji Šing

Ji Šing (kitajsko: 一行; pinjin: Yī Xíng; Wade-Giles: I-Hsing), kitajski astronom, matematik in budistični menih, * 683, † 727.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ji Šing

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Jožef Stefan

Johan Oskar Backlund

Johan Oskar Backlund, švedsko-ruski astronom, * 28. april 1846, Länghem, Westrogothia, Švedska, † 29. avgust 1916, Pulkovo, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Johan Oskar Backlund

Johann Baptist Cysat

Johann Baptist Cysat (latinizirano Cysatus), švicarski jezuit in astronom, * 1586, Luzern, Švica, † 3. marec 1657, Luzern.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Johann Baptist Cysat

Johann Bayer

Johann Bayer, nemški astronom, * 1572, Rain na Lechu, Bavarska, Nemčija, † 7. marec 1625, Augsburg, Bavarska.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Johann Bayer

Johann Daniel Titius

Johann Daniel Titius (tudi Tietz), nemški astronom, fizik in biolog, * 2. januar 1729, Konitz, Prusija (sedaj Hojnice, Poljska), † 11. december 1796, Wittenberg, Saška (sedaj Nemčija).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Johann Daniel Titius

Johann Elert Bode

Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Johann Elert Bode

Johann Franz Encke

Johann Franz Friedrich Encke, nemški častnik in astronom, * 23. september 1791, Hamburg, Nemčija, † 26. avgust 1865, Spandau pri Berlinu, Nemčija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Johann Franz Encke

Johann Gottfried Galle

Johann Gottfried Galle, nemški astronom, * 9. junij 1812, Pabsthaus pri Gräfenhainnichnu, Nemčija, † 19. julij 1910, Potsdam, Nemčija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Johann Gottfried Galle

Johann Heinrich Lambert

Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Johann Heinrich Lambert

Johann Jakob Balmer

Johann Jakob Balmer, švicarski matematik in fizik, * 1. maj 1825, Lausen, Basel-Landschaft, Švica, † 12. marec 1898, Basel, Švica.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Johann Jakob Balmer

Johann Philipp von Wurzelbauer

Johann Philipp von Wurzelbauer, nemški astronom, * 1651, Nürnberg, Nemčija, † 1725.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Johann Philipp von Wurzelbauer

Johannes Campanus

Johannes Campanus (znan tudi kot Campanus iz Novare in podobno), italijanski matematik, astronom in astrolog, * 1220, Novara, Italija, † 1296, Viterbo, Italija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Johannes Campanus

Johannes Fabricij

Johannes Fabricij (pravo ime Faber, latinizirano Fabricius), nizozemski astronom, * 8. januar 1587, Resterhafe, Nizozemska, † 19. marec 1616, Marienhafe, Nemčija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Johannes Fabricij

Johannes Hevel

Johannes Hevel (tudi Johann Hewelke, Hewelcke, poljsko Jan Heweliusz, nemško Johannes Hewel, pa tudi Hevelius, Hevelij), poljski astronom, * 28. januar 1611, Danzig, (sedaj Gdansk, Poljska), † 28.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Johannes Hevel

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Johannes Kepler

Johannes Stöffler

Johannes Stöffler (tudi (Johann) Stöfler), nemški matematik, astronom, astrolog in duhovnik, * 10. december 1452, Justingen pri Blaubernu, Baden-Württemberg, Nemčija, † 16. februar 1531, Blauberen.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Johannes Stöffler

John August Anderson

John August Anderson, ameriški astronom, * 7. avgust 1876, Rollag, Minnesota, ZDA, † 2. december 1959, Altadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in John August Anderson

John Bainbridge

John Bainbridge, angleški astronom in zdravnik, * 1582, Ashby-de-la-Zouch, grofija Leicestershire, Anglija, † 3. november 1643, Oxford, Oxfordshire, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in John Bainbridge

John Bevis

John Bevis, angleški zdravnik in ljubiteljski astronom, * 10. november 1695, Old Sarum, grofija Wiltshire, Anglija, † 6. november 1771.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in John Bevis

John Carlos Baez

John Carlos Baez, ameriški fizik in kozmolog, * 12. junij 1961, San Francisco, Kalifornija, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in John Carlos Baez

John Couch Adams

John Couch Adams, FRS, angleški astronom in matematik, * 5. junij 1819, Laneast pri Launcestonu, grofija Cornwall, Anglija, † 21. januar 1892, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in John Couch Adams

John Dee

John Dee, valižanski matematik, astronom, astrolog in geograf, * 13. julij 1527, London, Anglija, † 1608 ali 1609, Mortlake, London.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in John Dee

John Dreyer

John Louis Emil Dreyer (dansko Johan Ludvig Emil Dreyer), dansko-irski astronom, * 13. februar 1852, København, Danska, † 14. september 1926, Oxford, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in John Dreyer

John Flamsteed

Druga izdaja Flamsteedovega ''Nebesnega atlasa'' (''Atlas Coelestis'') iz leta 1753 John Flamsteed, FRS, angleški astronom, * 19. avgust 1646, Denby, grofija Derbyshire, Anglija, † 12. januar 1719, Greenwich pri Londonu, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in John Flamsteed

John Frederick William Herschel

Sir John Frederick William Herschel, 1.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in John Frederick William Herschel

John Gatenby Bolton

John Gatenby Bolton, FRS, angleško-avstralski astronom, * 5. junij 1922, Sheffield, grofija Yorkshire, Anglija, † 6. julij 1993.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in John Gatenby Bolton

John Goodricke

John Goodricke, nizozemsko-angleški ljubiteljski astronom in astrofil, * 17. september 1764, Groningen, Nizozemska, † 20. april 1786, York, grofija Yorkshire, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in John Goodricke

John Michell

John Michell, angleški astronom in geolog, * 1724, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 21. april 1793, Thornhill, Yorkshire.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in John Michell

John Norris Bahcall

John Norris Bahcall, ameriški astronom in astrofizik, * 30. december 1934, Shreveport, Louisiana, ZDA, † 17. avgust 2005, New York, New York, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in John Norris Bahcall

John Pond

John Pond, angleški astronom, * 1767, London, Anglija, † 7. september 1836, Blackheath, grofija Kent, Amglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in John Pond

John Russell Hind

John Russell Hind, angleški astronom, * 12. maj 1823, Nottingham, Anglija, † 23. december 1895, Twickenham (sedaj del Londona).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in John Russell Hind

Jokasta (luna)

Jokasta (grško Ιοκάστη: Jokáste) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Jokasta (luna)

Joost Bürgi

Joost Bürgi, švicarski mehanik, astronom, urar in matematik, * 28. februar 1552, Lichtensteig, Švica, † 31. januar 1632, Kassel, Hesse-Kassel, sedaj Nemčija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Joost Bürgi

Josef Allen Hynek

Josef Allen Hynek, ameriški astronom, astrofizik, profesor in ufolog, * 1. maj 1910, Chicago, Illinois, ZDA, † 27. april 1986, Scottsdale, Arizona, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Josef Allen Hynek

Joseph Hooton Taylor mlajši

Joseph Hooton Taylor mlajši, ameriški astrofizik in astronom, * 29. marec 1941.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Joseph Hooton Taylor mlajši

Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande

Pokopališču Père-Lachaise Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande (tudi Jér Le Français de la Lande), francoski astronom, matematik, pisatelj, enciklopedist in prostozidar, * 11. julij 1732, Bourg-en-Bress, departma Ain, Francija, † 4. april 1807, Pariz, Francija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande

Joseph-Louis de Lagrange

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Joseph-Louis de Lagrange

Julijanski koledar

Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Julijanski koledar

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Jupiter

Kačenosec (ozvezdje)

Kačenosec je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kačenosec (ozvezdje)

Kala (luna)

Kala (grško Καλη: Kale) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kala (luna)

Kalid Ben Abdulmelik

Kalid Ben Abdulmelik al-Marvzi, arabski (perzijski ?) astronom, * okoli 890, † okoli 960.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kalid Ben Abdulmelik

Kalihora (luna)

Kalihora (grško Καλλιχόρη: Kalihóre) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kalihora (luna)

Kalika (luna)

Kalika (grško Καλύκη: Kalíke) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kalika (luna)

Kalip

Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kalip

Kaliroja (luna)

Kalirója (Kaliroe) je Jupitrov naravni satelit. Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je član Pasifajine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okrog Jupitra v razdalji od 22,8 do 24,1 Gm in imajo naklon tira med 144,5° in 158,3 °. Naravni satelit Kaliroja je bil odkrit 6. oktobra 1999 v okviru projekta Spacewatch (projekt namenjen proučevanju manjših planetov Osončja, asteroidov in kometov).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kaliroja (luna)

Karl Rudolph Powalky

Karl Rudolph Powalky, nemški astronom, * 19. junij 1817, Neu-Dietendorf, Turingija, Nemčija, † 11. julij 1881, Washington, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Karl Rudolph Powalky

Karl Schwarzschild

Karl Schwarzschild, nemški astronom in fizik, * 9. oktober 1873, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 11. maj 1916, Potsdam, Nemčija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Karl Schwarzschild

Karl Wilhelm Reinmuth

Karl Wilhelm Reinmuth, nemški astronom, * 4. april 1892, Heidelberg, Nemčija, † 6. maj 1979.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Karl Wilhelm Reinmuth

Karma (luna)

Karma (grško Κάρμη: Kárme) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Karmine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji od 23 do 24 Gm in imajo naklon tira okoli 165°. Luno Karma je leta 1938 odkril ameriški astronom Seth Barnes Nicholson na Observatoriju Mount Wilson.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Karma (luna)

Karmina skupina

Karmina skupina je skupina nepravilnih satelitov (lun) Jupitra z retrogradnim gibanjem, ki imajo podobne značilnosti tirnice.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Karmina skupina

Karpo (luna)

Karpo (grško Καρπώ: Karpó) ali Jupiter XLVI je Jupitrov naravni satelit.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Karpo (luna)

Kefeidna spremenljivka

Kefeídne spremenljívke ali kefeíde spadajo med spremenljivke in so rumene nadorjakinje v pozni stopnji razvoja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kefeidna spremenljivka

Kentaver (ozvezdje)

Kentaver je svetlo južno ozvezdje in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kentaver (ozvezdje)

Kentaver (planetoid)

Kentaver je pripadnik skupine ledenih planetoidov, ki krožijo okoli Sonca med Jupitrom in Neptunom, to je na razdajah od 5 a.e do 30 a.e. Nekateri na svoji poti prečkajo tudi tirnico Marsa.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kentaver (planetoid)

Keplerjevi zakoni

Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Keplerjevi zakoni

Kidinu

Kidinu (tudi Kidunu), kaldejski astronom, * okoli 400 pr. n. št., Babilon, † morda 14. avgust 330 pr. n. št.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kidinu

Kilena (luna)

Kilena (grško Κυλλήνη: Kiléne) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kilena (luna)

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kisik

Kleomed

Kleoméd ali Kleomédes (Kleomḗdēs), starogrški astronom in filozof, * okoli 120, mogoče Lisimahija, Helespont, Grčija, † okoli 190.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kleomed

Kleostrat

Kleostrat (Kleóstratos hó Tenédios), starogrški astronom, * okoli 500 pr. n. št., otok Tinedos, † okoli 430 pr. n. št.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kleostrat

Koledar

Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Koledar

Koledarska doba

Koledárska dôba ali koledárska êra (tudi časóvna êra) je v koledarjih datum, od katerega se štejejo leta.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Koledarska doba

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Komet

Komet Shoemaker-Levy 9

Slika kometa, ki jo je posnel Hubblov vesoljski daljnogled (HST) 17. maja 1994. Komet Shoemaker-Levy 9 (SL9, formalno D/1993 F2) je bil komet, ki je leta 1994 trčil v Jupiter in tako omogočil prvo neposredno opazovanje trka dveh teles Sončevega sistema (izvzemši Zemljo).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Komet Shoemaker-Levy 9

Kompas

Kompas Roža vetrov Kómpas je naprava za določanje strani neba.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kompas

Konjunkcija (astronomija)

Prikaz vrst konjunkcij(inferior conjunction - notranja konjunkcija)(superior conjunction - zunanja konjunkcija) Venero Konjúnkcija ali prehòd (latinsko coniunctio - zveza.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Konjunkcija (astronomija)

Konon

Konon (Kónon), starogrški matematik in astronom, * okoli 280 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 220 pr. n. št., po vsej verjetnosti Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Konon

Kora (luna)

Kora (Jupiter XLIX) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kora (luna)

Korona

Koróna (iz starogrške besede κορώνη - korōnè: »venec«) je plast plazme, ki obdaja Sonce in druge zvezde.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Korona

Kotna hitrost

Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kotna hitrost

Kozmološko načelo

Kozmolóško načêlo je v sodobni fizikalni kozmologiji osnovna predpostavka ali aksiom, po katerem ima vsak opazovalec v poljubnem času in neodvisno od svoje lege enako sliko Vesolja, oziroma na večjih razdaljah je Vesolje homogeno in izotropno.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kozmološko načelo

Kozmolog

Kozmológ je znanstvenik, ki se največ ukvarja s kozmologijo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kozmolog

Kozmologija

Kozmologíja (starogrško: kosmología.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kozmologija

Kozorog (ozvezdje)

Kozorog (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza. To ozvezdje je navedel že Ptolemaj v svojem seznamu 48 ozvezdij.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kozorog (ozvezdje)

Kozorogov povratnik

Zemlja z ekvatorjem Kozorógov povrátnik (tudi júžni povrátnik) je eden izmed petih glavnih vzporedniških krogov, ki poteka po vzporedniku 23°26'22" (ali 23.43641°) južno od ekvatorja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kozorogov povratnik

Kraljevi astronom

Kraljévi astronóm (angleško Astronomer Royal) je bil izvirno naziv za predstojnika Kraljevega observatorija Greenwich, od leta 1972 pa je preprosto častni naziv.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kraljevi astronom

Kraljevi observatorij Greenwich

Kraljevi observatorij Greenwich. Na vrhu Osmerokotne sobe je vidna časovna krogla. Prvo časovno kroglo v observatoriju je leta 1833 namestil kraljevi astronom John Pond. Kraljevi observatorij Greenwich Vzhodnem Sussexu Kraljevi observatorij Greenwich (izvirno (nekdaj Royal Greenwich Observatory ali RGO); koda IAU 000) je observatorij, ki ga je leta 1675 ustanovil kralj Karl II.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kraljevi observatorij Greenwich

Krater (razločitev)

Kráter je lahko.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Krater (razločitev)

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kroženje

Krog

Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Krog

Krogla

Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Krogla

Kromosfera

Sončevim popolnim mrkom leta 1999 Kromosfera je tanek pas Sončeve atmosfere nad fotosfero, širok okoli 10.000 km.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kromosfera

Kušiar

Abul-Hasan Ibn Laban ben Kušiar ibn Bašahri Džilani, perzijski astronom, matematik in geograf, * 971, Gilan ob Kaspijskem jezeru (sedaj Iran), † 1029, Bagdad, Irak.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kušiar

Kubevan

Tiri različnih kubevanov v primerjavi s tiroma Neptuna (modro) in Plutona (rožnato). Kubevan ali klasično telo Kuiperjevega pasu je asteroid iz Kuiperjevega pasu, ki kroži po tirnici zunaj tirnice Neptuna in ni v orbitalni resonanci z nobenim od velikih planetov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kubevan

Kuiperjev pas

astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kuiperjev pas

Kvader

Kvader Kvader (tudi kuboid) je geometrijsko telo - pokončna prizma, ki ima za osnovno ploskev pravokotnik.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kvader

Kvadrat

Kvadrat Kvadrát ima več pomenov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kvadrat

Kvaternion

Kvaternióni (množico kvaternionov se označuje s \mathbb H) so v matematiki sistem hiperkompleksnih števil in so nekomutativna razširitev kompleksnih števil.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Kvaternion

Lagrangeeva točka

Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Lagrangeeva točka

Laser

Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Laser

Lastni čas

Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Lastni čas

Lavo Čermelj

Lavo Čermelj, slovenski fizik in publicist, * 10. oktober 1889, Trst, † 26. januar 1980, Ljubljana.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Lavo Čermelj

Lečasta galaksija

M84 Léčasta galaksíja je tip galaksije, ki v Hubblovi razvrstitvi galaksij predstavlja vmesno vrsto med eliptično in spiralno galaksijo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Lečasta galaksija

Led

Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Led

Leda (luna)

Leda (grško Λήδα: Léda, ali Jupiter XIII) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Leda (luna)

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Leonhard Euler

Leslie John Comrie

Leslie John Comrie, novozelandski astronom in računalnikar, * 15. avgust 1893, Pukekohe južno od Aucklanda, okrožje Franklin, Severni otok, Nova Zelandija, † 11. december 1950, London, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Leslie John Comrie

Letni časi

Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Letni časi

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Leto

Liisi Oterma

Liisi Oterma, finska astronomka, * 1915, † 4. april 2001.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Liisi Oterma

Lira (ozvezdje)

Lira je majhno ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Lira (ozvezdje)

Liziteja (luna)

Liziteja (grško Λυσιθέα: Lisitéa) je Jupitrov naravni satelit.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Liziteja (luna)

Lorentzeva transformacija

Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Lorentzeva transformacija

Luigi Lilio

Luigi Lilio (Aloisius Lilius, Alojzij Lilij), italijanski zdravnik, astronom, fizik, filozof in kronolog, * 1510, Cirò, Kalabrija, Italija, † 1576, verjetno Rim, Italija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Luigi Lilio

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Luna

Lunin mrk

Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Lunin mrk

Lunin mrk marca 2007

Popolni Lunin mrk je bil 3. marca 2007 viden iz Evrope, Afrike, Azije in Grenlandije, delni pa v celotni Ameriki in Avstraliji.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Lunin mrk marca 2007

M27

M27 ima lahko več pomenov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in M27

M57

M57 ima lahko več pomenov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in M57

Mačje oko (meglica)

Máčje okó (znana tudi kot NGC 6543) je planetarna meglica v ozvezdju Zmaja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Mačje oko (meglica)

Maffei 1

Maffei 1 ali Maffei I je velika eliptična galaksija (tip E ali S0) v ozvezdju Kasiopeje.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Maffei 1

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Magnetno polje

Magnus Nyrén

Magnus Olaf Nyrén, švedski astronom, * 21. februar 1837, Brunskog, Värmland, Švedska, † 16. januar 1921, Stockholm, Švedska.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Magnus Nyrén

Majevski koledar

Majevski koledar ima trinajst enako dolgih mesecev - po osemindvajset dni.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Majevski koledar

Mala ročka (meglica)

Meglíca Mála rôčka (znana tudi kot Messier 76 ali NGC 650 oz. NGC 651) je planetarna meglica v ozvezdju Perzej.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Mala ročka (meglica)

Marc Aaronson

Marc A. Aaronson, ameriški astronom, * 24. avgust 1950, Los Angeles, Kalifornija, ZDA, † 30. april 1987, Narodni observatorij Kitt Peak pri Tucsonu, Arizona, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Marc Aaronson

Maria Mitchell

Maria Mitchell, ameriška astronomka, * 1. avgust 1818, otok Nantucket, Massachusetts, ZDA, † 28. junij 1889, Lynn, Massachusetts.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Maria Mitchell

Marijan Majo Prosen

Marijan »Majo« Prosen, slovenski astronom, pedagog, popularizator astronomije in publicist, * 13. marec 1937, Brežice.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Marijan Majo Prosen

Marin Getaldić

Marin Getaldić ((včasih tudi Ghettaldi)), hrvaški matematik, fizik in astronom, * 2. oktober 1568, Dubrovnik, † 11. april 1626, Dubrovnik.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Marin Getaldić

Marino Fonović

Marino Fonović, hrvaški astronom in popularizator znanosti, * 1964, Reka (Hrvaška).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Marino Fonović

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Mars

Marsov Trojanec

Marsov trojanec je asteroid, ki se nahaja v Lagrangejevi točki L4 ali L5 na tirnici okoli Marsa.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Marsov Trojanec

Martin John Rees

Sir Martin John Rees, baron Rees Lodlowski, OM, Kt, PRS, angleški astrofizik, astronom in kozmolog, * 23. junij 1942, York, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Martin John Rees

Martin Ryle

Sir Martin Ryle, angleški fizik in astronom, * 27. september 1918, Brighton, Anglija, † 14. oktober 1984, Cambridge, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Martin Ryle

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Masa

Masa zvezd

Masa zvezd predstavlja enega od problemov in težav današnje astronomije.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Masa zvezd

Mavrica

Dvojna mavrica. Sonce je za opazovalcem. Mavrica je svetlobni pojav v ozračju, ki ga vidimo v obliki loka spektralnih barv.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Mavrica

Max Franz Joseph Cornelius Wolf

Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Max Franz Joseph Cornelius Wolf

Megaklita (luna)

Megaklita (grško Μεγακλειτη: Mégakleite) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Megaklita (luna)

Meglica

HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Meglica

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Merkur

Mesec

Mésec je enota za čas, uporabljena predvsem v koledarjih.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Mesec

Messier 100

Messier 100 (tudi M100 in NGC 4321) je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Berenikinih kodrov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Messier 100

Messierov katalog

Messierov katalóg je katalog 110 astronomskih teles, ki ga je sestavil francoski astronom Charles Messier z namenom, da jih drugi opazovalci ne bi zamenjali za komet.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Messierov katalog

Meteor

Kopernikov krater na Luni in številni drugi Meteór (tudi utrinek) je svetla sled, ki jo vidimo ob vstopu v atmosfero v Zemljino ozračje ali v atmosfero drugega nebesnega telesa.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Meteor

Meteorit

Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Meteorit

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Meter

Metida (luna)

Metida (grško Μήτις: Métis) je Jupitrov naravni satelit.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Metida (luna)

Meton

Meton (Méton hó Atenaíos), starogrški astronom, matematik, geometer in inženir * okoli 470 pr. n. št. Atene, † okoli 400 pr. n. št.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Meton

Mezoameriški koledar dolgega štetja

year.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Mezoameriški koledar dolgega štetja

Mezoameriški koledarji

Mezoameriki.Marcus. Predkolumbovska mezoameriška ljudstva so imela več različnih koledarjev, ki so kazali Lunine cikle, leta in nepretrgano štetje dnevov s 365 in 360 dnevi.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Mezoameriški koledarji

Michael Florent van Langren

Michael Florent van Langren (latinizirano Florentius Langrenus/Langrenius), belgijski astronom, kartograf, geograf, matematik, kozmograf in inženir, krščen 27.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Michael Florent van Langren

Michel Hénon

Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Michel Hénon

Miloš Tichý

Miloš Tichý, češki astronom, * 1966.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Miloš Tichý

Milton Lasell Humason

Milton Lasell Humason, ameriški astronom, * 19. avgust 1891, Dodge Center, Minnesota, ZDA, † 18. junij 1972, Mendocino, Kalifornija, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Milton Lasell Humason

Minuta

Minúta je.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Minuta

Mizar (zvezda)

Velikega medveda Mízar (ζ UMa, ζ Ursae Majoris, Zeta Ursae Majoris) je zvezda v ozvezdju Velikega medveda (Ursa Major), srednja zvezda ojesa Velikega voza.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Mizar (zvezda)

Mnema (luna)

Mnema (grško Μνήμη: Mnéme) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Mnema (luna)

Modra orjakinja

zvezdo iz glavnega niza Módra orjákinja je zvezda, ki je napihnjena podobno kot rdeča orjakinja, vendar z maso od 10 do 50 Sončevih mas in ima s tem občutno večjo maso.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Modra orjakinja

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Molekula

Mrk

Mŕk je pojav, pri katerem se eno astronomsko telo premakne v senco drugega.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Mrk

Naburimani

Naburimani (tudi Naburimanu), kaldejski (babilonski) astronom, * 540 pr. n. št., † okoli 460 pr. n. št.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Naburimani

Nadglavišče

Nadglavíšče (tudi zenít) je v astronomiji točka na nebu, ki je navidezno neposredno nad opazovalcem.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Nadglavišče

Nadorjakinja

Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Nadorjakinja

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Nagib vrtilne osi

Naklon tira

''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Naklon tira

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Narava

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Naravni satelit

Narodni observatorij Kitt Peak

Pogled proti kupoli 4000 mm Mayallovega daljnogleda Kupole nekaterih daljnogledov Narodni observatorij Kitt Peak (izvirno angleško Kitt Peak National Observatory; kratica KPNO) je ameriški astronomski observatorij, ki se nahaja na 2096 m visokem vrhu v Kvinlanskem gorovju, okoli 88 km jugozahodno od Tucsona, Arizona.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Narodni observatorij Kitt Peak

Nasir at-Tusi

At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Nasir at-Tusi

Nathaniel Bliss

Nathaniel Bliss, FRS, angleški duhovnik in astronom, * 28. november 1700, Bisley, okrožje Cotswolds, grofija Gloucestershire, Anglija, † 2. september 1764, Oxford, grofija Oxfordshire.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Nathaniel Bliss

Navidezni sij

Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Navidezni sij

Near Earth Asteroid Tracking

Primerjava odkritij po programih po letih Near Earth Asteroid Tracking (dobesedno Zasledovanje blizuzemeljskih asteroidov; kratica NEAT) je program Nase in Laboratorija za reaktivni pogon (JPL), ki se je začel decembra 1995 z namenom odkrivanja blizuzemeljskih teles.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Near Earth Asteroid Tracking

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Nebesno telo

Nepravilni satelit

Titana, pravilnega satelita. Slika izdelana s programom Celestia. Nèpravílni satelít (tudi nèpravilna lúna) je v astronomiji naravni satelit, ki kroži okrog osrednjega telesa po oddaljeni in nagnjeni tirnici, velikokrat vzvratno.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Nepravilni satelit

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Neptun

Neptunov Trojanec

Neptunov Trojanec je nebesno telo (asteroid), ki ima isto obhodno dobo kot Neptun, in se nahaja v okolici Neptunove Lagrangeeve točke L4 (to je 60° pred Neptunom).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Neptunov Trojanec

Neskončnost

right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Neskončnost

Nevil Maskelyne

Častiti sir Nevil Maskelyne, angleški duhovnik in astronom, * 5. oktober 1732, London, Anglija, † 9. februar 1811, Greenwich, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Nevil Maskelyne

Nevtrino

Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Nevtrino

Nevtronska zvezda

alt.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Nevtronska zvezda

New Horizons

''New Horizons'' v delavnici New Horizons (Nova obzorja) je Nasino vesoljsko plovilo, ki je namenjeno letu do Plutona in njegove lune Harona, od koder naj bi poslalo slike in rezultate meritev na Zemljo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in New Horizons

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Newtonovi zakoni gibanja

Nezemeljsko življenje

Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Nezemeljsko življenje

NGC

NGC je tričrkovna kratica in lahko pomeni.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in NGC

Nicolas Camille Flammarion

Znamenita »Ravna Zemlja«, Flammarionov lesorez je izšel leta 1888 v Flammarionovi ''L'atmosphère: météorologie populaire'' (st. 163) Nicolas Camille Flammarion, francoski astronom in pisatelj, * 26. februar 1842, Montigny-le-Roi, Haute-Marne, Francija, † 3.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Nicolas Camille Flammarion

Nicolas-Claude Fabri de Peiresc

Nicolas-Claude Fabri de Peiresc, francoski astronom in humanist, * 1. december 1580, Belgentier, Var, Francija, † 24. junij 1637, Aix-en-Prevence.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Nicolas-Claude Fabri de Peiresc

Nicolas-Louis de Lacaille

Abbé Nicolas Louis de Lacaille, francoski astronom, * 15. marec 1713, Rumigny, Ardeni, Francija, † 21. marec 1762, Pariz, Francija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Nicolas-Louis de Lacaille

Nicole Oresme

Nicole Oresme, tudi Nikolaj, francoski škof, matematik, astronom, filozof, ekonomist, fizik, psiholog, muzikolog in teolog, * 1323, Allemagne, škofija Bayeux, Normandija, Francija, † 11. julij 1382, Lisieux, Francija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Nicole Oresme

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kuzanski

Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Nikolaj Kuzanski

Niks (luna)

right Niks je naravni satelit pritlikavega planeta Pluton.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Niks (luna)

Norman Robert Pogson

Norman Robert Pogson, angleški astronom, * 23. marec 1829, Nottingham, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 23. junij 1891.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Norman Robert Pogson

Notranji Jupitrovi sateliti

Notranji Jupitrovi sateliti so štiri manjše lune, ki krožijo okoli Jupitra.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Notranji Jupitrovi sateliti

Novi splošni katalog

Velikega medveda Kiparja Novi splošni katalog (okrajšano NGC) je najbolj znan katalog deep sky objektov v ljubiteljski astronomiji.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Novi splošni katalog

Nutacija

Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Nutacija

Obhodni čas

Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Obhodni čas

Oblika Vesolja

Oblíka Vesólja je izraz, ki se uporablja za geometrijo (ukrivljenost in topologijo) prostorskega dela Vesolja (temu rečemo tudi oblika prostora) ali bolj splošno za obliko celotnega prostor-časa.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Oblika Vesolja

Obodna hitrost

Obódna hitróst (tudi krožílna hitróst, hitrost kroženja) je hitrost, ki jo ima točkasto telo pri kroženju.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Obodna hitrost

Obročasta meglica

Lega Obročaste meglice Obróčasta meglíca (tudi Kolobárjasta meglíca, Messier 57 ali NGC 6720) je planetarna meglica v ozvezdju Lire.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Obročasta meglica

Observatorij

Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Observatorij

Observatorij Črni Vrh

Astronomski observatorij Črni Vrh, bolj znan kar kot Observatorij Črni Vrh (koda IAU 106 Crni Vrh), je astronomski observatorij na Črnem Vrhu nad Idrijo, kjer se je tamkajšnjih astronomov osredotočila na iskanje asteroidov in kometov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Observatorij Črni Vrh

Observatorij Berlin

Observatorij Berlin Observatorij Berlin Observatorij Berlin (tudi Berlinski observatorij) (koda IAU 548 Berlin) je astronomski observatorij v Nemčiji.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Observatorij Berlin

Observatorij Foothill

Observatorij Foothill (izvirno) je astronomski observatorij, ki je v lasti in uporabi Peninsula Astronomical Society in Foothill Collega.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Observatorij Foothill

Observatorij Mount Laguna

Observatorij Mount Laguna (izvirno angleško Mount Laguna Observatory; kratica OML) je astronomski observatorij, ki je v lasti in uporabi Oddelka za astronomijo Državne univerze v San Diegu (San Diego State University).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Observatorij Mount Laguna

Observatorij Mount Palomar

Haleovega daljnogleda Observatorij Mount Palomar (tudi Palomarski observatorij) (izvirno angleško Palomar Observatory) je zaseben observatorij, ki se nahaja na istoimenski gori, ki leži v okrožju San Diego v ameriški zvezni državi Kalifornija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Observatorij Mount Palomar

Observatorij Pulkovo

Glavni blok Observatorija Pulkovo mm) refraktor, Repsold and Sons, izdelava lečja Alvan Clark & Sons, nameščen 1885 akromatični refraktor, Zeiss, Observatorija Pulkovo Osebje observatorija, 1886. Observatorij Pulkovo (- Pulkovski astronomski observatorij; okrajšava GAO RAN, koda IAU 084-Pulkovo) je glavni osnovni astronomski observatorij Ruske akademije znanosti.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Observatorij Pulkovo

Observatorij Yerkes

Observatorij Yerkes, oktobra 2009 1016 mm (40 palčni) refraktor Observatorija Yerkes v ekvatorialni obesi Observatorij Yerkes (tudi Yerkesov observatorij) je astronomski observatorij pod nadzorom Univerze v Chicagu v Williams Bayu, Wisconsin v ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Observatorij Yerkes

Obzorje

morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Obzorje

Odsončje

Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Odsončje

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ogljik

Okultacija

Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Okultacija

Olbersov paradoks

Tudi ob jasni noči, daleč stran od drugih svetlobnih virov je nočno nebo v veliki meri temno Prikaz Olbersovega paradoksa Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Olbersov paradoks

Ole Christensen Rømer

Rømerjevi astronomski inštrumenti Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ole Christensen Rømer

Omar Hajam

Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Omar Hajam

Oortov oblak

Oortov oblak (včasih ga imenujejo Öpik-Oortov oblak) je domnevno območje kometov, oddaljeno od Sonca okoli 50.000 do 100.000 a.e. (približno na 1.000 kratni razdalji Plutona od Sonca).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Oortov oblak

Opazovalni sistem

Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Opazovalni sistem

Optika

Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Optika

Orbitalna perioda

Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Orbitalna perioda

Orbitalna resonanca

Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Orbitalna resonanca

Orionova meglica

Panoramska slika središča meglice, kot jo je novembra 2003 posnel vesoljski teleskop Hubble. Vidno polje obsega približno 2,5 svetlobnih let. Na sredini levo je vidna kopica Trapez. ''Vir:NASA''. Oriónova meglíca (tudi Velíka meglíca, Oriónov mèč in znana tudi kot Messier 42, M42 ali NGC 1976) je difuzna (emisijska) meglica v ozvezdju Oriona.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Orionova meglica

Orlova meglica

Orlóva meglíca (tudi Ôrlova ~; znana tudi kot Messier 16, M16 ali NGC 6611) je mlada razsuta kopica v ozvezdju Kače.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Orlova meglica

Ortozija (luna)

Ortozija (grško ?: Ortozija) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ortozija (luna)

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Osončje

Otto Struve

Otto Struve (Otto Ljudvigovič Struve), rusko-ameriški častnik in astronom, * 12. avgust 1897, Harkov, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 6. april 1963, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Otto Struve

Otto Vasiljevič Struve

Otto Vasiljevič Struve (tudi Otton), ruski astronom, * 7. maj (25. april, ruski koledar) 1819, Dorpat, Ruski imperij (danes Tartu, Estonija), † 14. april 1905, Karlsruhe, Nemčija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Otto Vasiljevič Struve

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ozračje

Ozvezdje

Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ozvezdje

Pan (luna)

Pán (grško Πάν: Pán) je Saturnu najbližji naravni satelit.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Pan (luna)

Paradoks dvojčkov

Paradóks dvójčkov (včasih tudi paradoks ur) je fizikalni (za sedaj še miselni preskus), ki upošteva posebno teorijo relativnosti, hitrost in čas.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Paradoks dvojčkov

Paralaksa

Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Paralaksa

Parsek

Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Parsek

Pasifaja (luna)

Pasifaja (grško Πασιφάη: Pasifáe) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Pasifaja (luna)

Pasifajina skupina

polarnem koordinatnem sistemu, v katerem so prikazani elementi tirnic v primerjavi z velikostjo posameznih članic Pasifajine skupine skupine. Na eni osi je prikazana poprečna oddaljenost od Jupitra, na drugi pa naklon tirnice. Pasifajino skupina je skupina nepravilnih satelitov (lun) Jupitra z retrogradnim gibanjem, ki imajo podobne značilnosti tirnice kot luna Pasifaja Velike polosi skupine so med 22,8 in 24,1 Gm (podobno kot Karmina skupina), naklon tira imajo med 144,5 ° in 158,3 ° in izsrednost tira med 0,25 in 0,43.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Pasifajina skupina

Pasiteja (luna)

Pasiteja (grško Πασιθέη: Pasitée) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Pasiteja (luna)

Patrick Moore

Sir Patrick Moore, CBE, FRS, angleški ljubiteljski astronom in televizijski voditelj, * 4. marec 1923, Pinner, grofija Middlesex, Anglija, † 9. december 2012, Selsey, West Sussex, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Patrick Moore

Paul Adrien Maurice Dirac

Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Paul Adrien Maurice Dirac

Paul Guldin

Paul Guldin (pravo ime Habakkuk Guldin), švicarski matematik in astronom, * 12. junij 1577, Mels, Sankt Gallen, Švica, † 3. november 1643, Gradec, Avstrija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Paul Guldin

Percival Lowell

Percival Lowell, ameriški astronom in diplomat; * 13. marec 1855, Boston, Massachusetts, ZDA, † 12. november 1916, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Percival Lowell

Perioda

Perioda je lahko.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Perioda

Peter Andreas Hansen

Peter Andreas Hansen, nemški astronom, * 8. december 1795, Tondern, (tedaj vojvodina Schleswig), danes Tønder, Danska, † 28. marec 1874, Gotha, Nemčija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Peter Andreas Hansen

Peter Apian

Del Apianovega zemljevida iz leta 1520, ki kaže Novi svet Peter Apian (pravo ime Peter Bienewitz), nemški astronom, kartograf, matematik, izdelovalec inštrumentov in humanist, * 16. april 1495, Leising, Saška, (danes Nemčija), † 21. april 1557, Ingolstadt, Bavarska.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Peter Apian

Peter van de Kamp

Peter van de Kamp (Piet van de Kamp), nizozemsko-ameriški astronom, * 26. december 1901, Kampen, Nizozemska, † 18. maj 1995.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Peter van de Kamp

Philippe van Lansberge

Philippe van Lansberge, nizozemski astronom, * 25. avgust 1561, Gent (sedaj Belgija), † 8. december 1632, Middelburg, Nizozemska.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Philippe van Lansberge

Pierre Charles Le Monnier

Pierre Charles Le Monnier (včasih tudi Lemonnier), francoski astronom, * 23. november 1715, Pariz, Francija, † 2. april 1799, Héril pri Bayeuxu, Francija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Pierre Charles Le Monnier

Pierre Gassendi

Pierre Gassendi, francoski filozof, fizik, matematik in astronom, * 22. januar 1592, Champtercier pri Digneju, Provansa, Francija, † 24. oktober 1655, Pariz.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Pierre Gassendi

Pierre-François-André Méchain

Pierre-François-André Méchain, francoski astronom, * 16. avgust 1744, Laon, Francija, † 20. september 1804, Castillion de la Plana, Španija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Pierre-François-André Méchain

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Pierre-Simon Laplace

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Pitagora

Pitagorov izrek

Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Pitagorov izrek

Piteas

Piteas (tudi Piteja, Pitej) (Pitéas), starogrški pomorščak, raziskovalec, geograf, matematik in astronom, * okoli 340 pr. n. št., Masilija, Galija, danes Marseille, † okoli 270 pr. n. št.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Piteas

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Planet

Planet X

Planet X je domnevni planet za Plutonom.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Planet X

Planetarna meglica

Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Planetarna meglica

Planetarna meglica M2-9

Minkowski 2-9, okrajšava M2-9 (tudi Metulj Minkowskega, Meglica Krila metulja ali kar Metúljasta meglíca in Meglica Dvojni curek) je planetarna meglica v ozvezdju Kačenosca.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Planetarna meglica M2-9

Planetoid

Planetoid (podoben planetu) se nanaša na majhna nebesna telesa z določenimi lastnostmi planetov ali pritlikavih planetov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Planetoid

Planetologija

Planétologija je znanstvena veda o planetih in njihovih naravnih satelitih (»lunah«) ter planetnih sestavih, ki se ukvarja z zgradbo, dinamiko, nastankom in medsebojnimi vplivi teh nebesnih teles po velikosti od mikrometeoroidov do plinastih orjakov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Planetologija

Plimska sila

Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Plimska sila

Plinasti orjak

Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Plinasti orjak

Plutino

Plutino je čezneptunsko nebesno telo iz Kuiperjevega pasu, ki je v 2:3 orbitalni resonanci z Neptunom (to pomeni, da telo naredi dva obhoda okrog Sonca v času, ko naredi Neptun tri).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Plutino

Pluton

Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Pluton

Podkamena Tunguska

Lega Tunguske v Sibiriji Podkamena Tunguska (rusko Подкаменная Тунгуска) je ruska reka v Sibiriji, desni pritok Jeniseja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Podkamena Tunguska

Podnožišče

obzorja. Podnožíšče (tudi nadír, النظي: nadir, nazir, natir /es-semt/ – nasproten) je v astronomiji točka na nebesni krogli, ležeča navidezno neposredno pod opazovalcem, natančneje točka na nebu z nebesno višino enako –90°.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Podnožišče

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Poimenovanje astronomskih teles

Poissonova enačba

Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Poissonova enačba

Polarni sij

Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Polarni sij

Poldne

Póldne ali póldan, z dobesednim pomenom na pol dneva, je astronomski izraz za trenutek v dnevu, ko Sonce navidezno zavzame najvišjo lego nad krajevnim obzorjem, nasprotno od polnoči, ko ima najnižjo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Poldne

Poldnevnik

Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Poldnevnik

Poletje

Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Poletje

Poletni čas

Modra barva predstavlja države kjer upoštevajo poletni čas. Oranžna barva predstavlja države, ki so včasih upoštevale poletni čas. Rdeča barva predstavlja države, ki ne upoštevajo poletnega časa Polétni čàs (s kratico DST) je krajevni čas, ki ga privzame država za določeno obdobje leta, po navadi za uro naprej od standardnega uradnega časa.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Poletni čas

Poletni trikotnik

Poletni trikotnik Vega, slika SST Atair Polétni trikótnik je astronomski asterizem, ki vključuje namišljeni trikotnik, narisan na severno nebesno poloblo skozi svetle zvezde Altair (α Orla), Deneb (α Laboda) in Vego (α Lire).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Poletni trikotnik

Polnoč

Pólnoč, z dobesednim pomenom na pol noči, je trenutek v dnevu, ko Sonce navidezno zavzame najnižjo lego pod obzorjem, nasprotno od poldneva, ko ima najvišjo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Polnoč

Pomlad

Pomlád je letni čas v zmernih geografskih območjih.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Pomlad

Porazdelitev delta

Shematični prikaz porazdelitve delta z daljico opremljeno s puščico. Višina puščice običajno pomeni vrednosti poljubne multiplikativne konstante, ki bo dala ploščino pod funkcijo. Drug dogovor je, da se ploščina napiše poleg glave puščice. 1.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Porazdelitev delta

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Posebna teorija relativnosti

Posidonij

Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Posidonij

Potencialna energija

Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Potencialna energija

Potencialni nevarni asteroid

Potencialni nevarni asteroid je blizuzemeljski asteroid, ki ima tirnico in velikost takšno, da bi lahko na svoji poti prišel tako blizu Zemlje, da bi jo ogrožal.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Potencialni nevarni asteroid

Praksidika (luna)

Praksidika (grško Πραξιδίκη: Praksidíka) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Praksidika (luna)

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Prapok

Precesija

Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Precesija

Prehod Venere

Prehod Venere prek Sončeve ploskve 8. junija 2004 Prehôd Vénere je astronomski pojav, do katerega pride takrat, ko so na isti premici poravnani Sonce, Venera in Zemlja tako, da je Venera med Soncem in Zemljo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Prehod Venere

Pritlikava galaksija

ESA) Lovskih psih (Slika: NASA/ESA/A. Aloisi (STScI/ESA)/The Hubble Heritage (STScI/AURA)-ESA/Hubble Collaboration) Pritlíkava galaksíja je galaksija, sestavljena iz nekaj milijard zvezd, kar je veliko manj kot v naši Galaksiji, ki ima 200 do 400 milijard zvezd.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Pritlikava galaksija

Pritlikavi planet

Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Pritlikavi planet

Problem dveh teles

eliptičnih tirih. Problém dvéh telés je v mehaniki poseben primer problema več teles, ki dovoljuje zaprte rešitve.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Problem dveh teles

Protogalaksija

Protogalaksíja je ogromen oblak prahu in plina, najbolj zgoščen okoli jedra.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Protogalaksija

Prvobitna črna luknja

Prvobitna ali primordialna črna luknja je domnevna vrsta črne luknje, ki ne nastane zaradi gravitacijskega sesedanja zvezde, temveč bi lahko nastala že med prapokom v tistih delih Vesolja, kjer je bila gostota energije in mase izredno velika.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Prvobitna črna luknja

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ptolemaj

Radar

Radarski sprejemnik za raziskavo vesolja RADAR (tudi radar; angleško RAdio Detection And Ranging) je kratica, ki označuje Radijsko detekcijo in rangiranje (nekje je kratica opisana kot Radio Aircraft Detecting and Ranging, pomeni isto, le dodana je omemba letal).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Radar

Radijski observatorij Hat Creek

Radijski observatorij Hat Creek (izvirno angleško Hat Creek Radio Observatory; kratica HCRO) je astronomski radijski observatorij, ki je v lasti in uporabi Radijskega astronomskega laboratorija, ki je del Oddelka za astronomijo Univerze Kalifornije v Berkeleyju (University of California, Berkeley).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Radijski observatorij Hat Creek

Radijski valovi

Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Radijski valovi

Rakov povratnik

Zemlja z ekvatorjem Rákov povrátnik (tudi séverni povrátnik) je eden izmed 5 osrednjih vzporedniških krogov, ki označujejo zemljepisno širino na zemljevidih sveta.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Rakov povratnik

Rakovica (meglica)

Rákovica (tudi Rákova meglíca, Messier 1, M1, NGC 1952 ali Bik A) je telo, ki ga je Charles Messier 12.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Rakovica (meglica)

Ravnina

Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ravnina

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Razdalja

Razsežnost (vektorski prostor)

Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Razsežnost (vektorski prostor)

Rdeča orjakinja

Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Rdeča orjakinja

Rdeča pritlikavka

Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Rdeča pritlikavka

Rdeči pajek (meglica)

Rdèči pájek (znana tudi kot NGC 6537) je planetarna meglica v ozvezdju Strelca.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Rdeči pajek (meglica)

Refraktor

palcev), 1921 Refráktor je lečni daljnogled za astronomska opazovanja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Refraktor

Regiomontan

Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Regiomontan

Regnier Gemma Frisius

Regnier Gemma Frisius (rojen Jemme Reinerszoon), flamski matematik, kozmograf, kartograf, zdravnik in astronom, * 9. december 1508, Dokkum, Frizija, Nizozemska, † 25. maj 1555, Louvain, Brabant, sedaj Belgija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Regnier Gemma Frisius

Rektascenzija

Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Rektascenzija

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in René Descartes

Richard van der Riet Woolley

Sir Richard van der Riet Woolley, FRS, angleški astronom, * 24. april 1906, Weymouth, grofija Dorset, Anglija, † 24. december 1986, Somerset West, Južna Afrika.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Richard van der Riet Woolley

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Rimska cesta (galaksija)

Ročka (meglica)

Rôčka (znana tudi kot Messier 27, M27 ali NGC 6853) je planetarna meglica v ozvezdju Lisičke, od Sonca oddaljena približno 417 parsekov, oziroma 1360 svetlobnih let.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ročka (meglica)

Robert Grant Aitken

Robert Grant Aitken, ameriški astronom, * 31. december 1864, Jackson, Kalifornija, ZDA, † 29. oktober 1951, Berkeley, Kalifornija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Robert Grant Aitken

Robert Julius Trumpler

Robert Julius Trumpler, švicarsko-ameriški astronom, * 2. oktober 1886, Zürich, Švica, † 10. september 1956, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Robert Julius Trumpler

Rocheva meja

Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Rocheva meja

Ronald Buta

Ronald J. Buta, ameriški astronom, * 1952.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ronald Buta

Ruđer Josip Bošković

Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ruđer Josip Bošković

Rudolf Johann Wolf

Rudolf Johann Wolf, švicarski astronom, matematik in zgodovinar astronomije, * 7. julij 1816, Fällenden pri Zürichu, Švica, † 6. december 1893, Zürich, Švica.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Rudolf Johann Wolf

S/2000 J 11

S/2000 J 11 je Jupitrov naravni satelit.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in S/2000 J 11

S/2003 J 10

S/2003 J 10 je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in S/2003 J 10

S/2003 J 12

S/2003 J 12 je Jupitrov naravni satelit.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in S/2003 J 12

S/2003 J 15

S/2003 J 15 je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in S/2003 J 15

S/2003 J 17

S/2003 J 17 je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in S/2003 J 17

S/2003 J 18

S/2003 J 18 je Jupitrov naravni satelit.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in S/2003 J 18

S/2003 J 19

S/2003 J 19 je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in S/2003 J 19

S/2003 J 2

S/2003 J 2 je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in S/2003 J 2

S/2003 J 23

S/2003 J 23 je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in S/2003 J 23

S/2003 J 3

S/2003 J 3 je Jupitrov naravni satelit.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in S/2003 J 3

S/2003 J 4

S/2003 J 4 je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in S/2003 J 4

S/2003 J 5

S/2003 J 5 je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in S/2003 J 5

S/2003 J 9

S/2003 J 9 je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in S/2003 J 9

Samuel Pierpont Langley

Samuel Pierpont Langley, ameriški astronom, fizik, izumitelj in letalski inženir, * 22. avgust 1834, Roxbury pri Bostonu, Massachusetts, ZDA, † 27. februar 1906, Aiken, Okrožje Aiken, Južna Karolina, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Samuel Pierpont Langley

Saroški cikel

Saroški cikel ali sarosov cikel, oziroma perioda sarosa, saros (starogrško: sáros) ali drakonska perioda, je cikel mrkov s periodo približno 18 let 11 dni 8 ur (približno 6585 1/3 dni), s katerim se lahko napovedo mrki Sonca in Lune.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Saroški cikel

Satelit

Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Satelit

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Saturn

Schmidtov teleskop

Turinškem deželnem obseravtoriju v Tautenburgu, Nemčija - največji svoje vrste na svetu Schmidtov teleskop (tudi Schmidtov daljnogled ali Schmidtova kamera) je astronomski teleskop, ki omogoča široko vidno polje z majhnimi aberacijami.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Schmidtov teleskop

Scott Sander Sheppard

Scott Sander Sheppard, ameriški astronom, * 1977.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Scott Sander Sheppard

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Sekunda

Sergej Ivanovič Beljavski

Sergej Ivanovič Beljavski, ruski astronom, * 7. december (25. november, ruski koledar) 1883, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija), † 13. oktober 1953, Leningrad, Sovjetska zveza (danes Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Sergej Ivanovič Beljavski

Seth Barnes Nicholson

Seth Barnes Nicholson, ameriški astronom, * 12. november 1891, Springfield, Illinois, ZDA, † 2. julij 1963, Los Angeles, Kalifornija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seth Barnes Nicholson

Seth Carlo Chandler mlajši

Seth Carlo Chandler mlajši, ameriški astronom, * 16. september 1846, Boston, Massachusetts, ZDA, † 31. december 1913, Wellesley Hills, Massachusetts.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seth Carlo Chandler mlajši

Severnica

Zvezda Severnica in ozvezdji Veliki in Mali medved Sévernica (ali Polára, Polárnica, Poláris, Feniks) (α UMi, α Ursae Minoris, Alfa Ursae Minoris) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda (Malega voza).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Severnica

Seznam

Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam

Seznam ameriških astronomov

Seznam ameriških astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam ameriških astronomov

Seznam angleških astronomov

Seznam angleških astronomov in astrofizikov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam angleških astronomov

Seznam arabskih astronomov

Seznam arabskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam arabskih astronomov

Seznam argentinskih astronomov

Seznam argentinskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam argentinskih astronomov

Seznam asteroidov

Seznam asteroidov je krovni seznam.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam asteroidov

Seznam astrofizikov

Seznam najpomembnejših astrofizikov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam astrofizikov

Seznam astronomov

Seznam najbolj znanih svetovnih astronomov in astronomk.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam astronomov

Seznam avstralskih astronomov

Seznam avstralskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam avstralskih astronomov

Seznam avstrijskih astronomov

Seznam avstrijskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam avstrijskih astronomov

Seznam čeških astronomov

Seznam čeških astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam čeških astronomov

Seznam škotskih astronomov

Seznam škotskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam škotskih astronomov

Seznam španskih astronomov

Seznam španskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam španskih astronomov

Seznam švedskih astronomov

Seznam švedskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam švedskih astronomov

Seznam švicarskih astronomov

Seznam švicarskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam švicarskih astronomov

Seznam belgijskih astronomov

Seznam belgijskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam belgijskih astronomov

Seznam bolgarskih astronomov

Seznam bolgarskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam bolgarskih astronomov

Seznam danskih astronomov

Seznam danskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam danskih astronomov

Seznam estonskih astronomov

Seznam estonskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam estonskih astronomov

Seznam finskih astronomov

Seznam finskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam finskih astronomov

Seznam galaksij

Sledi seznam znanih galaksij po navideznem siju.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam galaksij

Seznam grških astronomov

Seznam grških astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam grških astronomov

Seznam hrvaških astronomov

Seznam hrvaških astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam hrvaških astronomov

Seznam iranskih astronomov

Seznam iranskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam iranskih astronomov

Seznam irskih astronomov

Seznam irskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam irskih astronomov

Seznam italijanskih astronomov

Seznam italijanskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam italijanskih astronomov

Seznam kanadskih astronomov

Seznam kanadskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam kanadskih astronomov

Seznam kitajskih astronomov

Seznam kitajskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam kitajskih astronomov

Seznam kozmologov

Seznam najbolj znanih svetovnih kozmologov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam kozmologov

Seznam madžarskih astronomov

Seznam madžarskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam madžarskih astronomov

Seznam nemških astronomov

Seznam nemških astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam nemških astronomov

Seznam nizozemskih astronomov

Seznam nizozemskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam nizozemskih astronomov

Seznam norveških astronomov

Seznam norveških astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam norveških astronomov

Seznam novozelandskih astronomov

Seznam novozelandskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam novozelandskih astronomov

Seznam ozvezdij

Seznam ozvezdij, ki jih je Mednarodna astronomska zveza (IAU) natančno določila za celotno nebesno kroglo, zložen po slovenskih imenih.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam ozvezdij

Seznam planetarnih meglic

Sledi seznam znanih planetarnih meglic.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam planetarnih meglic

Seznam poljskih astronomov

Seznam poljskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam poljskih astronomov

Seznam portugalskih astronomov

Seznam portugalskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam portugalskih astronomov

Seznam slovaških astronomov

Seznam slovaških astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam slovaških astronomov

Seznam slovenskih astronomov

Seznam slovenskih astronomov, astrofizikov in seizmologov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam slovenskih astronomov

Seznam srbskih astronomov

Seznam srbskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam srbskih astronomov

Seznam turških astronomov

Seznam turških astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam turških astronomov

Seznam ukrajinskih astronomov

Seznam ukrajinskih astronomov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam ukrajinskih astronomov

Seznam zvezd

Seznam zvezd.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Seznam zvezd

Siméon-Denis Poisson

Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Siméon-Denis Poisson

Simon Marij

Simon Marij (latinsko Marius, nemško Mayr, Mayer, Mair), nemški astronom, * 10. januar 1573, Gunzenhausen, Bavarska, Nemčija, † 26. december 1624, Ansbach, Bavarska.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Simon Marij

Simon Newcomb

Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Simon Newcomb

Sinopa (luna)

Sinopa (grško Σινώπη: Sinópe) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Pasifajine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji od 22,8 do 24,1 Gm in imajo naklon tira med 144,5° in 158,3 °.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Sinopa (luna)

Sirij

HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Sirij

SN 2006at

SN 2006at je oznaka za supernovo, ki sta jo 10.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in SN 2006at

Sočasno vrtenje

kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Sočasno vrtenje

Sončev mrk

Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Sončev mrk

Sončev mrk 11. avgusta 1999

11.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Sončev mrk 11. avgusta 1999

Sončev obrat

Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Sončev obrat

Sončev polmer

Sónčev polmér je v astronomiji enota za dolžino, ki se uporablja za izražanje velikosti zvezd in večjih astronomskih teles.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Sončev polmer

Sončev veter

Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Sončev veter

Sončeva masa

Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Sončeva masa

Sončeva pega

plazmi. Ta skupina peg se je pomikala po površini septembra 2000 in izginila v nekaj tednih. Simulacija Sončevih peg Johna iz Worcestra. Sónčeva péga je začasno območje na Sončevi površini (fotosferi), kjer je temperatura nižja od okolice in močnejša magnetna dejavnost, ki zavira konvekcijo in tvori področja z nižjo temperaturo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Sončeva pega

Sončnica (galaksija)

Sončnica, poznana tudi kot Messier 63, M63 ali NGC 5055, je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Lovskih psov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Sončnica (galaksija)

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Sonce

Sopomenka

Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Sopomenka

Sosigen

Sosigen (tudi Sosigenes) (Sosigénes hó Aleksandreŭs), starogrški astronom in matematik, * okoli 90 pr. n. št., † okoli 20 pr. n. št.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Sosigen

Spacewatch

Primerjava odkritij po programih po letih Spacewatch (Vesoljsko opazovanje) je projekt Univerze Arizone, ki se ukvarja s preučevanjem malih planetov, med drugim tudi asteroidov in kometov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Spacewatch

Spekter

Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Spekter

Spekter elektromagnetnega valovanja

Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Spekter elektromagnetnega valovanja

Spektralna razvrstitev zvezd

Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Spektralna razvrstitev zvezd

Spektralni razred

Kot spektralni razred označujemo sistem Harvardske klasifikacije, po katerem so vse zvezde razporejene po efektivni površinski temperaturi in kemični sestavi.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Spektralni razred

Spektroskopija

prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Spektroskopija

Spika (revija)

Spika je slovenska poljudnoznastvena astronomska revija, ki izhaja od leta 1993.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Spika (revija)

Spiralna galaksija s prečko

Eridanu), ki leži skoraj pravokotno na smer opazovanja Kiparju) Spirálna galaksíja s préčko je tip spiralne galaksije s prečko svetlih zvezd, ki poteka iz njenega jedra prek njenega celotnega osrednjega dela.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Spiralna galaksija s prečko

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Splošna teorija relativnosti

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Splošni gravitacijski zakon

Sponda (luna)

Sponda (grško Σπονδή: Sponde) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Sponda (luna)

Spremenljivka (zvezda)

Rdeča spremenljivka V838 Monocerotis Spremenljívke ali spremenljíve zvézde so zvezde, katerih absolutni izsev se spreminja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Spremenljivka (zvezda)

Srednje težka črna luknja

Srednje težke črne luknje so verjetno posledica trkov zvezd.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Srednje težka črna luknja

Stephen Hawking

Stephen William Hawking, CBE, FRS, angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija, Združeno kraljestvo, † 14. marec 2018, Cambridge.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Stephen Hawking

Strelec A*

Strelcu. Z rdečimi pikami so označene glavne zvezde ozvezdja. Strelec A* (Sagittarius A*, okrajšava Sgr A*) je svetel in zelo gost vir radijskega sevanja v središču naše Galaksije kot del večjega astronomskega pojava v tem območju (Strelec A) na razdalji 26.000 svetlobnih let.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Strelec A*

Subrahmanyan Chandrasekhar

Subrahmanyan Chandrasekhar (tamilsko சுப்பிரமணியன் சந்திரசேகர், FRS, ameriško-indijski fizik, astrofizik in matematik, * 19. oktober 1910, Lahore, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. avgust 1995, Chicago, Illinois, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Subrahmanyan Chandrasekhar

Supermasivna črna luknja

Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Supermasivna črna luknja

Supernova

CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Supernova

Svetilnost

Svetílnost (oznaka I) je fizikalna količina, definirana kot razmerje med svetlobnim tokom P, ki ga seva svetilo v dan prostorski kot Ω okrog izbrane smeri, ter tem prostorskim kotom: Svetilnost svetila, ki seva enakomerno v polni prostorski kot, je enaka kar svetlobnemu toku, deljenim s 4 π.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Svetilnost

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Svetloba

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Svetlobno leto

Svetlobno onesnaženje

avtoceste zaradi povečanja varnosti. Besedna zveza svetlobno onesnaženje pomeni vsak neposreden ali posreden vnos umetne svetlobe v okolje, kar povzroči povečanje naravne osvetljenosti okolja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Svetlobno onesnaženje

Sylvain Julien Victor Arend

Sylvain Julien Victor Arend, belgijski astronom, * 6. avgust 1902, Robelmont, Belgija, † 18. februar 1992.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Sylvain Julien Victor Arend

Tabit ibn Kora

Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Tabit ibn Kora

Tahion

Táhion ali tahión (grško ταχύς: takhús - hiter) je domnevni delec, ki vedno potuje z »nadsvetlobno« hitrostjo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Tahion

Tajgeta (luna)

Tajgeta (grško Ταϋγέτη: Tájgete) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Tajgeta (luna)

Tales

Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Tales

Težni pospešek

Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Težni pospešek

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Težnost

Teba (luna)

Téba (Tébe) je četrti Jupitrov naravni satelit.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Teba (luna)

Teden

Téden je časovna enota, daljša od dneva in krajša od meseca.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Teden

Telksinoja (luna)

Telksinoja (grško Θελξινόη, Telksinója) je Jupitrov naravni satelit.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Telksinoja (luna)

Temna snov

263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Temna snov

Tenzor

kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Tenzor

Teodozij

Teodozij, starogrški matematik in astronom, * okoli 160 pr. n. št., Pitana (Pitane), antična pokrajina Bitinija, Anatolija, † okoli 100 pr. n. št.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Teodozij

Teon I.

Teon I. (grško: Téonos hó Smirnaíos), grški matematik, astronom in filozof, * okoli 90, Smirene, † okoli 160.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Teon I.

Teon II.

Teon II. (grško: Téonos), grški matematik, filozof in astronom, * okoli 335, (verjetno) Aleksandrija, Egipt, † okoli 405.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Teon II.

Teorija mirujočega stanja

Teoríjo mirujóčega stánja so razvili leta 1948 Fred Hoyle, Hermann Bondi in Thomas Gold kot protiutež teoriji prapoka.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Teorija mirujočega stanja

Teorija superstrun

Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Teorija superstrun

Teserakt

Teserákt (tudi 8-célica, oktahóron ali 4-kocka) je v geometriji pravilni štirirazsežni analogon trirazsežne kocke.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Teserakt

Tetraeder

animacija) Tetraéder, četvérec ali četvêrec je konveksni polieder, ki je omejen s štirimi trikotniki, v bistvu je tristrana piramida.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Tetraeder

Théophile Ernest de Donder

Théophile Ernest de Donder, belgijski matematik in fizik, * 19. avgust 1872, Bruselj, Belgija, † 11. maj 1957, Bruselj.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Théophile Ernest de Donder

Thomas Digges

‎Thomas Digges, angleški matematik, astronom, filozof, kozmograf in vojaški inženir, * 1546, Wootton, grofija Kent, Anglija, † 24. avgust 1595, London, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Thomas Digges

Thomas Gold

Thomas Gold, avstrijsko-ameriški astronom, astrofizik in kozmolog, * 22. maj 1920, Dunaj, Avstrija, † 22. junij 2004, Ithaca, New York, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Thomas Gold

Thomas Harriot

Thomas Harriot (tudi Hariot ali Harriott), angleški matematik in astronom, * 1560, Oxford, Anglija, † 2. julij 1621, London.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Thomas Harriot

Thomas James Henderson

Thomas James Henderson, škotski astronom, * 28. december 1798, Dundee, Angus, Škotska, † 23. november 1844, Edinburgh.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Thomas James Henderson

Thomas Wright (astronom)

Thomas Wright, angleški učenjak, astronom, matematik, filozof, izdelovalec inštrumentov, arhitekt in oblikovalec vrtov, * 1711, Byers Green, grofija Durham, Anglija, † 1786.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Thomas Wright (astronom)

Timoharis

Timoharis, starogrški astronom in filozof, * okoli 320 pr. n. št. (po vsej verjetnosti Aleksandrija), † okoli 260 pr. n. št.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Timoharis

Tiona (luna)

Tiona (Tíone) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Tiona (luna)

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Tir

Tirna hitrost

Tírna hitróst (ali vektor hitrosti v tirnici) astronomskega telesa (planeta, naravnega ali umetnega satelita ali večkratnih zvezd) je hitrost (vektor hitrosti), s katero ta telesa krožijo okoli skupnega težišča.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Tirna hitrost

Titan (luna)

Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Titan (luna)

Titanija (luna)

Titanija je največji Uranov naravni satelit. Titanijo je 11. januarja 1787 odkril William Herschel.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Titanija (luna)

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Točkasto telo

Tobias Mayer

Tobias Mayer, nemški astronom, matematik, kartograf in fizik, * 17. februar 1723, Marbach na Neckarju, pri Stuttgartu, Württemberg, Nemčija, † 20. februar 1762, Göttingen, Nemčija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Tobias Mayer

Togo telo

Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Togo telo

Tom Gehrels

Tom Gehrels, nizozemsko-ameriški astronom, * 21. februar 1925, Haarlem, Nizozemska, † 12. julij 2011, Tucson, Arizona, Združene države Amerike.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Tom Gehrels

Triangulacija

sinusnem izreku. Triangulácija je način določanja lege triangulacijske točke s pomočjo trikotniških pravil in dveh točk z znanima koordinatama.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Triangulacija

Triton (luna)

Tríton (grško Τρίτων: Tríton) je največji naravni satelit planeta Neptun, ki ga je odkril William Lassell 10. oktobra 1846, to je le 17 dni po odkritju samega planeta.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Triton (luna)

Trojanski asteroid

Hildškimi asteroidi (rjavo) Trojanski asteoridi (tudi Trojanska skupina asteroidov, oziroma Jupitrovi Trojanci) so velika skupina teles, ki se nahajajo v isti tirnici sistema Jupiter- Sonce.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Trojanski asteroid

Trojanski satelit

sonde Cassini-Huygens oktobra 2005 km Trojánski satelít (Trojánska lúna) je naravni satelit planeta, ki se nahaja v enako oddaljenih Lagrangeevih trikotniških točkah L4 ali L5 sistema starševskega planeta z luno.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Trojanski satelit

Tropsko leto

Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Tropsko leto

Tycho Brahe

Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Tycho Brahe

Ubežna hitrost

Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ubežna hitrost

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ultravijolično valovanje

Ulug Beg

Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ‎‎), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ulug Beg

Univerzalni koordinirani čas

Univerzalni koordinirani čas (po mešanici francoskega izraza temps universel coordonné in angleškega izraza coordinated universal time se zanj uporablja kratica UTC) je mednarodno sprejet standardni čas.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Univerzalni koordinirani čas

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ura

Ura na nihalo

Ura na nihalo Úra na nihálo (nihalna ura ali ura nihalka) je mehanska naprava za merjenje časa z nihalom.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Ura na nihalo

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Uran (planet)

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Vakuum

Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Vakuum

Velika rdeča pega

Velika rdeča pega je anticiklonska nevihta (visokega pritiska) na planetu Jupiter, 22° južno od njegovega ekvatorja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Velika rdeča pega

Veliki Atraktor

Panoramski pogled celotnega neba blizu infrardečega dela spektra. Lega Velikega Atraktorja je prikazana z dolgo modro puščico spodaj desno Veliki Atraktor ali Veliki Privlačevalec je gravitacijska anomalija v medgalaktičnem prostoru v Krajevni nadjati, ki kaže na obstoj krajevne zgostitve mase, enake več deset tisoč galaksij.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Veliki Atraktor

Veliki krog

hemisferi Sled letalske poti po velikem krogu (zgoraj), sled tokovnega curka (spodaj) Véliki króg (tudi ortodromíja) je krožnica na površini krogle, oziroma na sferi, ki ima enak obseg kot krogla ali sfera.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Veliki krog

Veliki medved (ozvezdje)

Veliki medved je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Veliki medved (ozvezdje)

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Venera

Vera Cooper Rubin

Vera Cooper Rubin, ameriška astronomka, * 23. julij 1928, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 25. december 2016, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Vera Cooper Rubin

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Vesolje

Vesoljska sonda

Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Vesoljska sonda

Vesoljski teleskop Hubble

Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Vesoljski teleskop Hubble

Vesto Melvin Slipher

Vesto Melvin Slipher, ameriški astronom, * 11. november 1875, Mulberry, Indiana, ZDA, † 8. november 1969, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Vesto Melvin Slipher

Victor Clube

Victor Clube, angleški astronom in astrofizik, * 22. oktober 1934, London, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Victor Clube

Viktor Amazaspovič Ambarcumjan

Ambarcumjanova starša Ambarcumjanov muzej v Bjurakanu Viktor Amazaspovič Ambarcumjan, armenski astronom in astrofizik, * 18. september (5. september, ruski koledar) 1908, Tbilisi (Tiflis), Gruzija, † 12. avgust 1996, Bjurakanski astrofizikalni observatorij, gora Aragac (Aragatz) pri Erevanu, Armenija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Viktor Amazaspovič Ambarcumjan

Viktor Kuzmič Abalakin

Viktor Kuzmič Abalakin, ruski astronom, * 27. avgust 1930, Odesa, Sovjetska zveza (danes Ukrajina), † 23. april 2018.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Viktor Kuzmič Abalakin

Vitalij Lazarevič Ginzburg

Vitalij Lazarevič Ginzburg, ruski fizik in astrofizik, * 4. oktober 1916, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija), † 8. november 2009, Moskva.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Vitalij Lazarevič Ginzburg

Vladimir Aleksandrovič Albicki

Vladimir Aleksandrovič Albicki, ruski astronom, * 16. junij 1891, † 15. junij 1952.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Vladimir Aleksandrovič Albicki

Vladimir Aleksandrovič Fok

Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Vladimir Aleksandrovič Fok

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Voda

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Vodik

Vrtilna doba

Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Vrtilna doba

Vulkanski asteroid

Umetnikova predstava Vulkanskega asteroida Vulkánski asteroídi ali vulkanoídi so člani domnevne skupine asteroidov, ki bi krožili po stabilnem tiru na razdalji od 0,08 do 0,21 a.e. od Sonca (to je znotraj Merkurjevega tira).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Vulkanski asteroid

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Vzvratno gibanje

Walter Baade

Wilhelm Heinrich Walter Baade, nemško-ameriški astronom in astrofizik, * 24. marec 1893, Schröttinghausen, Vestfalija, Nemčija, † 25. junij 1960, Göttingen, Nemčija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Walter Baade

Walter Sydney Adams

Walter Sydney Adams, ameriški astronom, * 20. december 1876, Sirija, (Kessab pri Antakiji, Turčija), † 11. maj 1956, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Walter Sydney Adams

Wikipedija

10. obletnica delovanja Wikipedije Wikipedija (Wikipedia) ali Vikipedija je prosta spletna enciklopedija, ki nastaja s sodelovanjem stotisočev prostovoljcev z vsega sveta.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Wikipedija

Wilhelm von Biela

Baron Wilhelm von Biela, avstrijski častnik in ljubiteljski astronom, * 19. marec 1782, Roßla, Prusija, (danes Nemčija), † 18. februar 1856, Benetke, (tedaj pod Avstrijskim cesarstvom), Italija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Wilhelm von Biela

Wilhelm Wolff Beer

Wilhelm Wolff Beer, nemški poslovnež in ljubiteljski astronom, * 4. januar 1797, Berlin, Nemčija, † 27. marec 1850, Berlin.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Wilhelm Wolff Beer

Willebrord Snell van Royen

Willebrord Snell van Royen (latinizirano Snellius; tudi Snellitjs, Snellitis ali Snel) (van Roijen), nizozemski matematik, fizik in astronom, * 1580, (1591), Leiden, Nizozemska, † 30. oktober 1626, Leiden.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Willebrord Snell van Royen

Willem de Sitter

Lorentz v Leidnu (1923) Willem de Sitter, nizozemski astronom, kozmolog, matematik in fizik, * 6. maj 1872, Sneek, Frizija, Nizozemska, † 20. november 1934, Leiden, Nizozemska.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Willem de Sitter

William Cranch Bond

William Cranch Bond, ameriški urar in astronom, * 9. september 1789, Falmouth (sedaj Portland), Maine, ZDA, † 29. januar 1859, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in William Cranch Bond

William Henry Pickering

William Henry Pickering, ameriški astronom, * 15. februar 1858, Boston, Massachusetts, ZDA, † 17. januar 1938, Mandeville, Jamajka.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in William Henry Pickering

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in William Herschel

William Huggins

Hugginsov spektroskop Sir William Huggins, PRS, angleški učenjak in ljubiteljski astronom, * 7. februar 1824, London, Anglija, † 12. maj 1910, London.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in William Huggins

William Kwong Yu Yeung

William Kwong Yu Yeung (krajše Bill Yeung), kanadski astronom kitajskega rodu, * 1960, Hong Kong.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in William Kwong Yu Yeung

William Lassell

William Lassell, angleški trgovec in astronom, * 18. junij 1799, Bolton, grofija Lancashire, Anglija, † 5. oktober 1880, Maidenhead, Berkshire, Anglija.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in William Lassell

William Oughtred

William Oughtred, angleški astronom, matematik in škofovski minister, * 5. marec 1575, Eton, grofija Buckinghamshire, Anglija, † 30. junij 1660, Albury, Surrey.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in William Oughtred

William Parsons Rosse

William Parsons lord Rosse, tretji Rosseški grof, PRS, irski astronom, * 17. junij 1800, York, Anglija, † 31. oktober 1867, Monkstown, County Cork, Irska.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in William Parsons Rosse

William Weber Coblentz

William Weber Coblentz, ameriški fizik in astronom, * 20. november 1873, North Lima, Ohio, ZDA, † 15. september 1962, Washington, D.C., ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in William Weber Coblentz

William Wilson Morgan

William Wilson Morgan, ameriški astronom in astrofizik, * 3. januar 1906, Bethesda, Tennessee, ZDA, † 21. junij 1994, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in William Wilson Morgan

Začasno označevanje nebesnih teles

Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Začasno označevanje nebesnih teles

Zemeljski planet

Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Zemeljski planet

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Zemlja

Zemljepisna širina

Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Zemljepisna širina

Zemljepisna dolžina

Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Zemljepisna dolžina

Zima

Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Zima

Zodiak

Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Zodiak

Zorko Vičar

Zorko Vičar, slovenski astronom in pedagog, * 28. marec 1962, Kog.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Zorko Vičar

Zunajosončni planet

odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Zunajosončni planet

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Zvezda

Zvezda orjakinja

Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Zvezda orjakinja

Zvezda pritlikavka

Pritlikavke so zvezde, ki so po velikosti podobne Soncu.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Zvezda pritlikavka

Zvezdna črna luknja

Zvezdne ali stelarne črne luknje so končna oblika razvoja zelo masivnih zvezd.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Zvezdna črna luknja

Zvezdni katalog

1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in Zvezdni katalog

2 Palas

2 Palas (mednarodno ime 2 Pallas; pal'-us) je bil drugi odkriti asteroid.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in 2 Palas

20000 Varuna

right 20000 Varuna (simbol) je veliko čezneptunsko telo v Kuiperjevem pasu s krogelnim premerom okoli 900 (+125/-145) km in je tako malo manjše od Plutonove lune Haron s premerom 1.270 km.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in 20000 Varuna

28978 Iksion

right 28978 Iksion (simbol) je asteroidno telo Kuiperjevega pasu, odkrito 22. maja 2001.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in 28978 Iksion

3 Juno

3 Juno (mednarodno ime je tudi 3 Juno) je tretji odkriti asteroid in eden največjih asteroidov glavnega asteroidnega pasu.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in 3 Juno

4 Vesta

4 Vesta (mednarodno ime je tudi 4 Vesta) je drugi največji asteroid v glavnem asteroidnem pasu s premerom 530 km in predvideno maso 12 % celotne mase asteoroidnega pasu.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in 4 Vesta

5 Astreja

5 Astreja (mednarodno ime 5 Astraea,: Astraía) je velik asteroid glavnega asteroidnega pasu.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in 5 Astreja

5535 Annefrank

Stardust'' 5535 Annefrank je asteroid notranjega glavnega pasu, član družine Augusta.

Poglej Seznam astronomskih vsebin in 5535 Annefrank

Glej tudi

Astronomija

Astronomski seznami

, Antimaterija, Antoine Émile Henry Labeyrie, Antoine Darquier de Pellepoix, Anton Ambschel, Antonín Bečvář, Antonín Mrkos, Antonio de Ulloa, Antropično načelo, Apohelski asteroid, Apolonij, Apolonski asteroid, Apsidna točka, Arat, Arha (luna), Arhimed, Aristarh, Aristil, Aristotel, Arjunski asteroid, Arnold Wolfendale, Arthur Georg Friedrich Julius von Auwers, Arthur Robert Hinks, Arthur Stanley Eddington, Aryabhata I., Asaph Hall, Astenosfera, Asteroid, Asteroidna luna, Asteroidni pas, Astrofizik, Astrofizika, Astrofizikalni observatorij Asiago, Astrologija, Astrometrija, Astronavt, Astronavtika, Astronom, Astronomija, Astronomska enota, Astronomska knjižnica, Ljubljana, Astronomski observatorij Padova, Astronomski simbol, Astronomsko društvo Javornik, Astronomsko telo, Atiški koledar, Atmosfera, Atonski asteroid, August Ferdinand Möbius, Avtolik, Avtonoja (luna), Azteški koledar, Žarek gama, Čezneptunsko telo, Édouard Albert Roche, Édouard Benjamin Baillaud, Barva, Barvni indeks, Bela luknja, Bela pritlikavka, Benjamin Banneker, Bernhard Riemann, Berosus, Bertil Lindblad, Besslova funkcija, Bhaskara, Bibavica, Bik (ozvezdje), Blizuzemeljski asteroid, Bogdan Kilar, Bojan Kambič, Bolometer, Bonaventura Francesco Cavalieri, Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov, Boris Petrovič Gerasimovič, Brahmagupta, Brandon Carter, Carl Friedrich Gauss, Carl Sagan, Carl Theodor Albrecht, Catalina Sky Survey, César-François Cassini de Thury, Centralno gibanje, Cerera (pritlikavi planet), Charles Augustus Young, Charles Dillon Perrine, Charles Greeley Abbot, Charles Joseph Étienne Wolf, Charles Malapert, Charles Messier, Charles-Eugène Delaunay, Christen Longberg, Christiaan Huygens, Christoph Scheiner, Christopher Clavius, Christopher Wren, Cleveland Abbe, Clyde William Tombaugh, Cornelis Johannes van Houten, Daljnogled, Damoklejski asteroid, Dan, Datum, David Fabricij, David Gill, David Hilbert, Džang Heng, Deimos (luna), Deklinacija, Delfin (ozvezdje), Diona (luna), Dogodkovno obzorje, Domnevni planet, Dopplerjev pojav, Dorrit Hoffleit, Drakova enačba, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Družina Hilda, Dvojčka (ozvezdje), Dvojna zvezda, Dvojni asteroid, Dzu Čongdži, E (matematična konstanta), E = mc², Eddingtonova meja, Edison Pettit, Edmond Halley, Edward Arthur Milne, Edward Charles Pickering, Edward Emerson Barnard, Edwin Powell Hubble, Efemeride, Einsteinov zapis, Ejnar Hertzsprung, Ekliptika, Ekvator, Ekvatorski koordinatni sistem, Elara (luna), Eleanor Francis Helin, Eleanor Margaret Peachey Burbidge, Elektromagnetno valovanje, Elipsa, Elongacija, Emisijska meglica, Enakonočje, Enkelad, Era, Eratosten, Erida (pritlikavi planet), Eridan, Erinoma (luna), Ernst Julius Öpik, Eta Gredlja, Eugène Michel Antoniadi, Evanta (luna), Evdoks, Evkelada (luna), Evktemon, Evporija (luna), Evridoma (luna), Filolaj, Fjodor Aleksandrovič Bredihin, Fobos (luna), Forest Ray Moulton, Fotografija, Fotometrija, Fotosfera, Foucaultovo nihalo, François Jean Dominique Arago, Francesco Bianchini, Francesco Maria Grimaldi, Francis Baily, Francis Graham-Smith, Franjo Dominko, Frank Watson Dyson, Fred Hoyle, Freeman John Dyson, Friedrich Georg Wilhelm von Struve, Friedrich Wilhelm August Argelander, Friedrich Wilhelm Bessel, Fritz Zwicky, Galaksija, Galaksija v Trikotniku, Galilejeva transformacija, Galileo Galilei, Gaussovo leto, Gérard Henri de Vaucouleurs, Geminiano Montanari, Geoffrey Ronald Burbidge, Geometrija, Georg Aunpekh von Peurbach, George Bassett Clark, George Biddell Airy, George Ellery Hale, George Eric Deacon Alcock, George Lake, George Ogden Abell, George Phillips Bond, George William Hill, Georges Lemaître, Gerard Peter Kuiper, Gerolamo Cardano, Gibanje, Gijasedin al-Kaši, Giordano Bruno, Giovanni Battista Riccioli, Giovanni Domenico Cassini, Girolamo Fracastoro, Giuseppe Biancani, Giuseppe Piazzi, Gjuro Pilar, Godefroy Wendelin, Gola singularnost, Gostota magnetnega polja, Gottfried Wilhelm Leibniz, Gravitacijska fizika, Gravitacijska konstanta, Gravitacijska singularnost, Gravitacijsko polje, Graviton, Gravitonska zvezda, Greenwiški srednji čas, Gregorijanski koledar, Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil, Guo Šoudžing, Haldena (luna), Halleyjev komet, Halton Christian Arp, Hannes Olof Gösta Alfvén, Harlow Shapley, Harold Delos Babcock, Harold Jeffreys, Harold Spencer Jones, Haron (luna), Harpalika (luna), Heber Doust Curtis, Hegemona (luna), Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, Helij, Helika (luna), Heliocentrični model, Hendrik Christoffel van de Hulst, Henri Poincaré, Henry Briggs, Henry Gellibrand, Henry Norris Russell, Heraklit Pontski, Herbert Hall Turner, Hermann Minkowski, Hermipa (luna), Hertzsprung-Russllov diagram, Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye, Hidžra (islam), Hidra (luna), Hillova krogla, Himalija (luna), Himalijina skupina, Hiparh, Hiperion (luna), Hiperorjakinja, Hisaši Kimura, Horace Welcome Babcock, Hubblov čas, Hubblov zakon, Hubblova razvrstitev galaksij, Ibn Junis, Inercialni opazovalni sistem, Infrardeče valovanje, Ingrid van Houten-Groeneveld, Isaac Newton, Islamski koledar, Isonoja (luna), Ivan Sušnik, Izsev, Izsrednost, Izsrednost tira, Jacobus Cornelius Kapteyn, Jacques Cassini, Jacques Philippe Marie Binet, Jakost magnetnega polja, James Bradley, James Craig Watson, James Edward Keeler, James Gregory, James Hopwood Jeans, James Roger Prior Angel, James Walter Christy, Jan Šindel, Jan Hendrik Oort, Jana Tichá, Japet (luna), Japonski koledar, Jean Bernard Léon Foucault, Jean le Rond d'Alembert, Jean Richer, Jean Sylvain Bailly, Jean-Baptiste Biot, Jean-Baptiste Joseph Delambre, Jean-Dominique Cassini, Jean-Felix Picard (astronom), Jedrsko zlivanje, Jeremiah Horrocks, Jesen, Ji Šing, Jožef Stefan, Johan Oskar Backlund, Johann Baptist Cysat, Johann Bayer, Johann Daniel Titius, Johann Elert Bode, Johann Franz Encke, Johann Gottfried Galle, Johann Heinrich Lambert, Johann Jakob Balmer, Johann Philipp von Wurzelbauer, Johannes Campanus, Johannes Fabricij, Johannes Hevel, Johannes Kepler, Johannes Stöffler, John August Anderson, John Bainbridge, John Bevis, John Carlos Baez, John Couch Adams, John Dee, John Dreyer, John Flamsteed, John Frederick William Herschel, John Gatenby Bolton, John Goodricke, John Michell, John Norris Bahcall, John Pond, John Russell Hind, Jokasta (luna), Joost Bürgi, Josef Allen Hynek, Joseph Hooton Taylor mlajši, Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande, Joseph-Louis de Lagrange, Julijanski koledar, Jupiter, Kačenosec (ozvezdje), Kala (luna), Kalid Ben Abdulmelik, Kalihora (luna), Kalika (luna), Kalip, Kaliroja (luna), Karl Rudolph Powalky, Karl Schwarzschild, Karl Wilhelm Reinmuth, Karma (luna), Karmina skupina, Karpo (luna), Kefeidna spremenljivka, Kentaver (ozvezdje), Kentaver (planetoid), Keplerjevi zakoni, Kidinu, Kilena (luna), Kisik, Kleomed, Kleostrat, Koledar, Koledarska doba, Komet, Komet Shoemaker-Levy 9, Kompas, Konjunkcija (astronomija), Konon, Kora (luna), Korona, Kotna hitrost, Kozmološko načelo, Kozmolog, Kozmologija, Kozorog (ozvezdje), Kozorogov povratnik, Kraljevi astronom, Kraljevi observatorij Greenwich, Krater (razločitev), Kroženje, Krog, Krogla, Kromosfera, Kušiar, Kubevan, Kuiperjev pas, Kvader, Kvadrat, Kvaternion, Lagrangeeva točka, Laser, Lastni čas, Lavo Čermelj, Lečasta galaksija, Led, Leda (luna), Leonhard Euler, Leslie John Comrie, Letni časi, Leto, Liisi Oterma, Lira (ozvezdje), Liziteja (luna), Lorentzeva transformacija, Luigi Lilio, Luna, Lunin mrk, Lunin mrk marca 2007, M27, M57, Mačje oko (meglica), Maffei 1, Magnetno polje, Magnus Nyrén, Majevski koledar, Mala ročka (meglica), Marc Aaronson, Maria Mitchell, Marijan Majo Prosen, Marin Getaldić, Marino Fonović, Mars, Marsov Trojanec, Martin John Rees, Martin Ryle, Masa, Masa zvezd, Mavrica, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Megaklita (luna), Meglica, Merkur, Mesec, Messier 100, Messierov katalog, Meteor, Meteorit, Meter, Metida (luna), Meton, Mezoameriški koledar dolgega štetja, Mezoameriški koledarji, Michael Florent van Langren, Michel Hénon, Miloš Tichý, Milton Lasell Humason, Minuta, Mizar (zvezda), Mnema (luna), Modra orjakinja, Molekula, Mrk, Naburimani, Nadglavišče, Nadorjakinja, Nagib vrtilne osi, Naklon tira, Narava, Naravni satelit, Narodni observatorij Kitt Peak, Nasir at-Tusi, Nathaniel Bliss, Navidezni sij, Near Earth Asteroid Tracking, Nebesno telo, Nepravilni satelit, Neptun, Neptunov Trojanec, Neskončnost, Nevil Maskelyne, Nevtrino, Nevtronska zvezda, New Horizons, Newtonovi zakoni gibanja, Nezemeljsko življenje, NGC, Nicolas Camille Flammarion, Nicolas-Claude Fabri de Peiresc, Nicolas-Louis de Lacaille, Nicole Oresme, Nikolaj Kopernik, Nikolaj Kuzanski, Niks (luna), Norman Robert Pogson, Notranji Jupitrovi sateliti, Novi splošni katalog, Nutacija, Obhodni čas, Oblika Vesolja, Obodna hitrost, Obročasta meglica, Observatorij, Observatorij Črni Vrh, Observatorij Berlin, Observatorij Foothill, Observatorij Mount Laguna, Observatorij Mount Palomar, Observatorij Pulkovo, Observatorij Yerkes, Obzorje, Odsončje, Ogljik, Okultacija, Olbersov paradoks, Ole Christensen Rømer, Omar Hajam, Oortov oblak, Opazovalni sistem, Optika, Orbitalna perioda, Orbitalna resonanca, Orionova meglica, Orlova meglica, Ortozija (luna), Osončje, Otto Struve, Otto Vasiljevič Struve, Ozračje, Ozvezdje, Pan (luna), Paradoks dvojčkov, Paralaksa, Parsek, Pasifaja (luna), Pasifajina skupina, Pasiteja (luna), Patrick Moore, Paul Adrien Maurice Dirac, Paul Guldin, Percival Lowell, Perioda, Peter Andreas Hansen, Peter Apian, Peter van de Kamp, Philippe van Lansberge, Pierre Charles Le Monnier, Pierre Gassendi, Pierre-François-André Méchain, Pierre-Simon Laplace, Pitagora, Pitagorov izrek, Piteas, Planet, Planet X, Planetarna meglica, Planetarna meglica M2-9, Planetoid, Planetologija, Plimska sila, Plinasti orjak, Plutino, Pluton, Podkamena Tunguska, Podnožišče, Poimenovanje astronomskih teles, Poissonova enačba, Polarni sij, Poldne, Poldnevnik, Poletje, Poletni čas, Poletni trikotnik, Polnoč, Pomlad, Porazdelitev delta, Posebna teorija relativnosti, Posidonij, Potencialna energija, Potencialni nevarni asteroid, Praksidika (luna), Prapok, Precesija, Prehod Venere, Pritlikava galaksija, Pritlikavi planet, Problem dveh teles, Protogalaksija, Prvobitna črna luknja, Ptolemaj, Radar, Radijski observatorij Hat Creek, Radijski valovi, Rakov povratnik, Rakovica (meglica), Ravnina, Razdalja, Razsežnost (vektorski prostor), Rdeča orjakinja, Rdeča pritlikavka, Rdeči pajek (meglica), Refraktor, Regiomontan, Regnier Gemma Frisius, Rektascenzija, René Descartes, Richard van der Riet Woolley, Rimska cesta (galaksija), Ročka (meglica), Robert Grant Aitken, Robert Julius Trumpler, Rocheva meja, Ronald Buta, Ruđer Josip Bošković, Rudolf Johann Wolf, S/2000 J 11, S/2003 J 10, S/2003 J 12, S/2003 J 15, S/2003 J 17, S/2003 J 18, S/2003 J 19, S/2003 J 2, S/2003 J 23, S/2003 J 3, S/2003 J 4, S/2003 J 5, S/2003 J 9, Samuel Pierpont Langley, Saroški cikel, Satelit, Saturn, Schmidtov teleskop, Scott Sander Sheppard, Sekunda, Sergej Ivanovič Beljavski, Seth Barnes Nicholson, Seth Carlo Chandler mlajši, Severnica, Seznam, Seznam ameriških astronomov, Seznam angleških astronomov, Seznam arabskih astronomov, Seznam argentinskih astronomov, Seznam asteroidov, Seznam astrofizikov, Seznam astronomov, Seznam avstralskih astronomov, Seznam avstrijskih astronomov, Seznam čeških astronomov, Seznam škotskih astronomov, Seznam španskih astronomov, Seznam švedskih astronomov, Seznam švicarskih astronomov, Seznam belgijskih astronomov, Seznam bolgarskih astronomov, Seznam danskih astronomov, Seznam estonskih astronomov, Seznam finskih astronomov, Seznam galaksij, Seznam grških astronomov, Seznam hrvaških astronomov, Seznam iranskih astronomov, Seznam irskih astronomov, Seznam italijanskih astronomov, Seznam kanadskih astronomov, Seznam kitajskih astronomov, Seznam kozmologov, Seznam madžarskih astronomov, Seznam nemških astronomov, Seznam nizozemskih astronomov, Seznam norveških astronomov, Seznam novozelandskih astronomov, Seznam ozvezdij, Seznam planetarnih meglic, Seznam poljskih astronomov, Seznam portugalskih astronomov, Seznam slovaških astronomov, Seznam slovenskih astronomov, Seznam srbskih astronomov, Seznam turških astronomov, Seznam ukrajinskih astronomov, Seznam zvezd, Siméon-Denis Poisson, Simon Marij, Simon Newcomb, Sinopa (luna), Sirij, SN 2006at, Sočasno vrtenje, Sončev mrk, Sončev mrk 11. avgusta 1999, Sončev obrat, Sončev polmer, Sončev veter, Sončeva masa, Sončeva pega, Sončnica (galaksija), Sonce, Sopomenka, Sosigen, Spacewatch, Spekter, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektralna razvrstitev zvezd, Spektralni razred, Spektroskopija, Spika (revija), Spiralna galaksija s prečko, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Sponda (luna), Spremenljivka (zvezda), Srednje težka črna luknja, Stephen Hawking, Strelec A*, Subrahmanyan Chandrasekhar, Supermasivna črna luknja, Supernova, Svetilnost, Svetloba, Svetlobno leto, Svetlobno onesnaženje, Sylvain Julien Victor Arend, Tabit ibn Kora, Tahion, Tajgeta (luna), Tales, Težni pospešek, Težnost, Teba (luna), Teden, Telksinoja (luna), Temna snov, Tenzor, Teodozij, Teon I., Teon II., Teorija mirujočega stanja, Teorija superstrun, Teserakt, Tetraeder, Théophile Ernest de Donder, Thomas Digges, Thomas Gold, Thomas Harriot, Thomas James Henderson, Thomas Wright (astronom), Timoharis, Tiona (luna), Tir, Tirna hitrost, Titan (luna), Titanija (luna), Točkasto telo, Tobias Mayer, Togo telo, Tom Gehrels, Triangulacija, Triton (luna), Trojanski asteroid, Trojanski satelit, Tropsko leto, Tycho Brahe, Ubežna hitrost, Ultravijolično valovanje, Ulug Beg, Univerzalni koordinirani čas, Ura, Ura na nihalo, Uran (planet), Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Vakuum, Velika rdeča pega, Veliki Atraktor, Veliki krog, Veliki medved (ozvezdje), Venera, Vera Cooper Rubin, Vesolje, Vesoljska sonda, Vesoljski teleskop Hubble, Vesto Melvin Slipher, Victor Clube, Viktor Amazaspovič Ambarcumjan, Viktor Kuzmič Abalakin, Vitalij Lazarevič Ginzburg, Vladimir Aleksandrovič Albicki, Vladimir Aleksandrovič Fok, Voda, Vodik, Vrtilna doba, Vulkanski asteroid, Vzvratno gibanje, Walter Baade, Walter Sydney Adams, Wikipedija, Wilhelm von Biela, Wilhelm Wolff Beer, Willebrord Snell van Royen, Willem de Sitter, William Cranch Bond, William Henry Pickering, William Herschel, William Huggins, William Kwong Yu Yeung, William Lassell, William Oughtred, William Parsons Rosse, William Weber Coblentz, William Wilson Morgan, Začasno označevanje nebesnih teles, Zemeljski planet, Zemlja, Zemljepisna širina, Zemljepisna dolžina, Zima, Zodiak, Zorko Vičar, Zunajosončni planet, Zvezda, Zvezda orjakinja, Zvezda pritlikavka, Zvezdna črna luknja, Zvezdni katalog, 2 Palas, 20000 Varuna, 28978 Iksion, 3 Juno, 4 Vesta, 5 Astreja, 5535 Annefrank.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti