Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Bertil Lindblad

Index Bertil Lindblad

Bertil Lindblad, švedski astronom, * 26. november 1895, Örebro, Švedska, † 25. junij 1965, Saltsjöbaden, Švedska.

Kazalo

  1. 37 odnosi: Asteroid, Asteroidni pas, Astronom, Švedi, Švedska, Dinamika, Gibanje, Glavni niz, Harlow Shapley, Jan Hendrik Oort, Kraljeva astronomska družba, Luna, Lunini kraterji, Masa, Medalja Bruceove, Mednarodna astronomska zveza, Nobelov sklad, Nobelova nagrada za književnost, Obhodni čas, Osončje, Resonanca, Rimska cesta (galaksija), Sončeva masa, Sonce, Spektroskopija, Tir, Udarni krater, Univerza v Uppsali, Vrtenje, Yrjö Väisälä, Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe, Zvezda, Zvezda orjakinja, 1895, 1965, 25. junij, 26. november.

  2. Diplomiranci Univerze v Uppsali
  3. Prejemniki Zlate medalje Kraljeve astronomske družbe

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej Bertil Lindblad in Asteroid

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Poglej Bertil Lindblad in Asteroidni pas

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej Bertil Lindblad in Astronom

Švedi

Švedi so germanski narod, ki govori švedsko in živi pretežno na Švedskem (7,9 milijonov) in na Finskem (okoli 300.000), ter drugje v Skandinaviji, v ZDA (več kot 4 milijonov ljudi je švedskega porekla) in Kanadi.

Poglej Bertil Lindblad in Švedi

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Poglej Bertil Lindblad in Švedska

Dinamika

Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.

Poglej Bertil Lindblad in Dinamika

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Bertil Lindblad in Gibanje

Glavni niz

Zvezde »GLAVNEGA NIZA« - pritlikavke- sevalni razred V: Ko enkrat protozvezda začne zlivanje vodika v svoji sredici, hitro preide stopnjo zvezd T-Bika (v nekaj milijonih let) in postane zvezda »glavnega niza«, kjer njena celotna masa določa vse lastnosti njene zgradbe.

Poglej Bertil Lindblad in Glavni niz

Harlow Shapley

Harlow Shapley, ameriški astronom, * 2. november 1885, Nashville, Misuri, ZDA, † 20. oktober 1975, Boulder, Kolorado, ZDA.

Poglej Bertil Lindblad in Harlow Shapley

Jan Hendrik Oort

Jan Hendrik Oort, nizozemski astronom, * 28. april 1900, Franeker, Nizozemska, † 5. november 1992, Leiden, Nizozemska.

Poglej Bertil Lindblad in Jan Hendrik Oort

Kraljeva astronomska družba

Vhod v stavbo Kraljeve astronomske družbe v zahodnem krilu Burlington Housea na Piccadillyju v Londonu Kraljeva astronomska družba (izvirno angleško Royal Astronomical Society, kratica RAS) je strokovno združenje, ki so jo ustanovili leta 1820 kot Astronomsko društvo iz Londona (Astronomical Society of London), z namenom podpreti astronomska raziskovanja.

Poglej Bertil Lindblad in Kraljeva astronomska družba

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Bertil Lindblad in Luna

Lunini kraterji

plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.

Poglej Bertil Lindblad in Lunini kraterji

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Poglej Bertil Lindblad in Masa

Medalja Bruceove

Zlata medalja Catherine Wolfe Bruce oziroma medalja Bruceove je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Tihomorsko astronomsko društvo (ASP) za izjemne življenjske dosežke na področju astronomije in astrofizike.

Poglej Bertil Lindblad in Medalja Bruceove

Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.

Poglej Bertil Lindblad in Mednarodna astronomska zveza

Nobelov sklad

Logotip Nobelov sklad (švedsko Nobelstiftelsen) je zasebna ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, katere glavni dejavnosti sta podeljevanje Nobelovih nagrad in upravljanje s finančnimi sredstvi, ki jih je švedski izumitelj Alfred Nobel v svoji oporoki namenil za vsakoletno nagrajevanje »tistih, ki so tekom predhodnega leta napravili največjo korist človeštvu«.

Poglej Bertil Lindblad in Nobelov sklad

Nobelova nagrada za književnost

Nobelova nagrada za književnost je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v književnosti.

Poglej Bertil Lindblad in Nobelova nagrada za književnost

Obhodni čas

Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.

Poglej Bertil Lindblad in Obhodni čas

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Bertil Lindblad in Osončje

Resonanca

Resonánca je fizikalni pojav, kjer nihajoč sistem oziroma zunanja sila povzroči, da začne drug sistem nihati z večjo amplitudo.

Poglej Bertil Lindblad in Resonanca

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Poglej Bertil Lindblad in Rimska cesta (galaksija)

Sončeva masa

Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.

Poglej Bertil Lindblad in Sončeva masa

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Bertil Lindblad in Sonce

Spektroskopija

prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.

Poglej Bertil Lindblad in Spektroskopija

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Poglej Bertil Lindblad in Tir

Udarni krater

Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.

Poglej Bertil Lindblad in Udarni krater

Univerza v Uppsali

Univerza v Uppsali je javna univerza s sedežem v mestu Uppsala na Švedskem.

Poglej Bertil Lindblad in Univerza v Uppsali

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Poglej Bertil Lindblad in Vrtenje

Yrjö Väisälä

Yrjö Väisälä (včasih tudi Yrjo Vaisala, IPA: 'yrjø 'væisælæ), finski fizik in astronom, * 6. september 1891 (po gregorijanskem koledarju), Kontiolahti Finska, † 21. julij 1971 (po gregorijanskem koledarju), Rymättylä, Finska.

Poglej Bertil Lindblad in Yrjö Väisälä

Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe

Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe (izvirno) je najvišja znanstvena nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva astronomska družba (RAS) iz Londona.

Poglej Bertil Lindblad in Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Poglej Bertil Lindblad in Zvezda

Zvezda orjakinja

Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).

Poglej Bertil Lindblad in Zvezda orjakinja

1895

1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Bertil Lindblad in 1895

1965

1965 (MCMLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Bertil Lindblad in 1965

25. junij

25.

Poglej Bertil Lindblad in 25. junij

26. november

26.

Poglej Bertil Lindblad in 26. november

Glej tudi

Diplomiranci Univerze v Uppsali

Prejemniki Zlate medalje Kraljeve astronomske družbe