Kazalo
37 odnosi: Asteroid, Asteroidni pas, Astronom, Astronomija, Christian August Friedrich Peters, Dvojna zvezda, Estonija, Friedrich Georg Wilhelm von Struve, James Bradley, Julijanski koledar, Karl Hermann Struve, Komet, Kraljeva astronomska družba, Krater (razločitev), Luna, Meglica, Milimeter, Naravni satelit, Nemčija, Neptun, Observatorij Pulkovo, Otto Struve, Palec, Refraktor, Rusi, Ruski imperij, Saturn, Sončev mrk, Sonce, Tartu, Uran (planet), Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe, Zvezdni katalog, 14. april, 1819, 1905, 7. maj.
- Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
- Prejemniki Zlate medalje Kraljeve astronomske družbe
- Tuji člani Kraljeve družbe
- Člani Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Asteroidni pas
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Astronomija
Christian August Friedrich Peters
Christian August Friedrich Peters, nemški astronom, * 7. september 1806, Hamburg, Nemčija, † 8. maj 1880, Kiel, Nemčija.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Christian August Friedrich Peters
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Dvojna zvezda
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Estonija
Friedrich Georg Wilhelm von Struve
Friedrich Georg Wilhelm von Struve (Vasilij Jakovlevič Struve), nemško-ruski astronom in geodet, * 15. april 1793, Altona, Schleswig-Holstein, Nemčija, tedaj del Danske, † 23. november (11. november, ruski koledar) 1864, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija).
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Friedrich Georg Wilhelm von Struve
James Bradley
James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in James Bradley
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Julijanski koledar
Karl Hermann Struve
Karl Hermann Struve, baltiško-nemški astronom, * 3. oktober 1854, † 12. avgust 1920.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Karl Hermann Struve
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Komet
Kraljeva astronomska družba
Vhod v stavbo Kraljeve astronomske družbe v zahodnem krilu Burlington Housea na Piccadillyju v Londonu Kraljeva astronomska družba (izvirno angleško Royal Astronomical Society, kratica RAS) je strokovno združenje, ki so jo ustanovili leta 1820 kot Astronomsko društvo iz Londona (Astronomical Society of London), z namenom podpreti astronomska raziskovanja.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Kraljeva astronomska družba
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Krater (razločitev)
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Luna
Meglica
HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Meglica
Milimeter
Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Milimeter
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Naravni satelit
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Nemčija
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Neptun
Observatorij Pulkovo
Glavni blok Observatorija Pulkovo mm) refraktor, Repsold and Sons, izdelava lečja Alvan Clark & Sons, nameščen 1885 akromatični refraktor, Zeiss, Observatorija Pulkovo Osebje observatorija, 1886. Observatorij Pulkovo (- Pulkovski astronomski observatorij; okrajšava GAO RAN, koda IAU 084-Pulkovo) je glavni osnovni astronomski observatorij Ruske akademije znanosti.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Observatorij Pulkovo
Otto Struve
Otto Struve (Otto Ljudvigovič Struve), rusko-ameriški častnik in astronom, * 12. avgust 1897, Harkov, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 6. april 1963, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Otto Struve
Palec
Pálec ali cóla (angleško inch; pogosta oznaka »"«) je ime več enot za dolžino.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Palec
Refraktor
palcev), 1921 Refráktor je lečni daljnogled za astronomska opazovanja.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Refraktor
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Rusi
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Ruski imperij
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Saturn
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Sončev mrk
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Sonce
Tartu
Tartu (estonska izgovorjava:, južnoestonsko Tarto; (zastarelo: Tarbatu, Dorpat, Dorpt, Derpt, Jurjev) je drugo največje mesto v Estoniji, po estonski politični in finančni prestolnici Talinu. Je 186 kilometrov jugovzhodno od Talina in 245 kilometrov severovzhodno od Rige, glavnega mesta Latvije. Od poletne počitniške prestolnice Estonije Pärnu na zahodu je oddaljen 176 kilometrov, najhitrejša pot z avtom pa je skozi Viljandi in Kilingi-Nõmme.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Tartu
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Uran (planet)
Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe
Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe (izvirno) je najvišja znanstvena nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva astronomska družba (RAS) iz Londona.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe
Zvezdni katalog
1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in Zvezdni katalog
14. april
14.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in 14. april
1819
1819 (MDCCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in 1819
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in 1905
7. maj
7.
Poglej Otto Vasiljevič Struve in 7. maj
Glej tudi
Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
Prejemniki Zlate medalje Kraljeve astronomske družbe
Tuji člani Kraljeve družbe
Člani Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti
Prav tako znan kot Otto Wilhelm von Struve.