Podobnosti med Seznam astronomskih vsebin in Vrtilna doba
Seznam astronomskih vsebin in Vrtilna doba še 26 stvari v skupni (v Unijapedija): Dan, Ekvator, Gravitacijsko polje, Hiperion (luna), Jupiter, Krogla, Luna, Magnetno polje, Mars, Merkur, Nebesno telo, Neptun, Orbitalna perioda, Pluton, Precesija, Saturn, Siderski dan, Sočasno vrtenje, Sonce, Togo telo, Ura, Uran (planet), Venera, Vzvratno gibanje, Zemlja, Zvezda.
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Dan in Seznam astronomskih vsebin · Dan in Vrtilna doba ·
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Ekvator in Seznam astronomskih vsebin · Ekvator in Vrtilna doba ·
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Gravitacijsko polje in Seznam astronomskih vsebin · Gravitacijsko polje in Vrtilna doba ·
Hiperion (luna)
Hipérion (tudi Hipejron) (grško ‘Υπερίων: 'Yperíon) je Saturnov naravni satelit.
Hiperion (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Hiperion (luna) in Vrtilna doba ·
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Jupiter in Seznam astronomskih vsebin · Jupiter in Vrtilna doba ·
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Krogla in Seznam astronomskih vsebin · Krogla in Vrtilna doba ·
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Luna in Seznam astronomskih vsebin · Luna in Vrtilna doba ·
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Magnetno polje in Seznam astronomskih vsebin · Magnetno polje in Vrtilna doba ·
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Mars in Seznam astronomskih vsebin · Mars in Vrtilna doba ·
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Merkur in Seznam astronomskih vsebin · Merkur in Vrtilna doba ·
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Nebesno telo in Seznam astronomskih vsebin · Nebesno telo in Vrtilna doba ·
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Neptun in Seznam astronomskih vsebin · Neptun in Vrtilna doba ·
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Orbitalna perioda in Seznam astronomskih vsebin · Orbitalna perioda in Vrtilna doba ·
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Pluton in Seznam astronomskih vsebin · Pluton in Vrtilna doba ·
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Precesija in Seznam astronomskih vsebin · Precesija in Vrtilna doba ·
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Saturn in Seznam astronomskih vsebin · Saturn in Vrtilna doba ·
Siderski dan
nadglavišču. V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sidérski dan ali zvézdni dan je čas med dvema zaporednima kulminacijama zelo oddaljene zvezde.
Seznam astronomskih vsebin in Siderski dan · Siderski dan in Vrtilna doba ·
Sočasno vrtenje
kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.
Seznam astronomskih vsebin in Sočasno vrtenje · Sočasno vrtenje in Vrtilna doba ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Seznam astronomskih vsebin in Sonce · Sonce in Vrtilna doba ·
Togo telo
Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.
Seznam astronomskih vsebin in Togo telo · Togo telo in Vrtilna doba ·
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Seznam astronomskih vsebin in Ura · Ura in Vrtilna doba ·
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Seznam astronomskih vsebin in Uran (planet) · Uran (planet) in Vrtilna doba ·
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Seznam astronomskih vsebin in Venera · Venera in Vrtilna doba ·
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Seznam astronomskih vsebin in Vzvratno gibanje · Vrtilna doba in Vzvratno gibanje ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Seznam astronomskih vsebin in Zemlja · Vrtilna doba in Zemlja ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Seznam astronomskih vsebin in Zvezda · Vrtilna doba in Zvezda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam astronomskih vsebin in Vrtilna doba imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam astronomskih vsebin in Vrtilna doba
Primerjava med Seznam astronomskih vsebin in Vrtilna doba
Seznam astronomskih vsebin 2175 odnose, medtem ko je Vrtilna doba 33. Saj imajo skupno 26, indeks Jaccard je 1.18% = 26 / (2175 + 33).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam astronomskih vsebin in Vrtilna doba. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: