Seznam astronomskih vsebin in Vrtilna doba

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Seznam astronomskih vsebin in Vrtilna doba

Seznam astronomskih vsebin vs. Vrtilna doba

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb. Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Dan in Seznam astronomskih vsebin · Dan in Vrtilna doba · Poglej več »

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Ekvator in Seznam astronomskih vsebin · Ekvator in Vrtilna doba · Poglej več »

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Gravitacijsko polje in Seznam astronomskih vsebin · Gravitacijsko polje in Vrtilna doba · Poglej več »

Hiperion (luna)

Hipérion (tudi Hipejron) (grško ‘Υπερίων: 'Yperíon) je Saturnov naravni satelit.

Hiperion (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Hiperion (luna) in Vrtilna doba · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Jupiter in Seznam astronomskih vsebin · Jupiter in Vrtilna doba · Poglej več »

Krogla

Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.

Krogla in Seznam astronomskih vsebin · Krogla in Vrtilna doba · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Luna in Seznam astronomskih vsebin · Luna in Vrtilna doba · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Magnetno polje in Seznam astronomskih vsebin · Magnetno polje in Vrtilna doba · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Mars in Seznam astronomskih vsebin · Mars in Vrtilna doba · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Merkur in Seznam astronomskih vsebin · Merkur in Vrtilna doba · Poglej več »

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Nebesno telo in Seznam astronomskih vsebin · Nebesno telo in Vrtilna doba · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Neptun in Seznam astronomskih vsebin · Neptun in Vrtilna doba · Poglej več »

Orbitalna perioda

Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).

Orbitalna perioda in Seznam astronomskih vsebin · Orbitalna perioda in Vrtilna doba · Poglej več »

Pluton

Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.

Pluton in Seznam astronomskih vsebin · Pluton in Vrtilna doba · Poglej več »

Precesija

Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.

Precesija in Seznam astronomskih vsebin · Precesija in Vrtilna doba · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Saturn in Seznam astronomskih vsebin · Saturn in Vrtilna doba · Poglej več »

Siderski dan

nadglavišču. V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sidérski dan ali zvézdni dan je čas med dvema zaporednima kulminacijama zelo oddaljene zvezde.

Seznam astronomskih vsebin in Siderski dan · Siderski dan in Vrtilna doba · Poglej več »

Sočasno vrtenje

kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.

Seznam astronomskih vsebin in Sočasno vrtenje · Sočasno vrtenje in Vrtilna doba · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Seznam astronomskih vsebin in Sonce · Sonce in Vrtilna doba · Poglej več »

Togo telo

Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.

Seznam astronomskih vsebin in Togo telo · Togo telo in Vrtilna doba · Poglej več »

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Seznam astronomskih vsebin in Ura · Ura in Vrtilna doba · Poglej več »

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Seznam astronomskih vsebin in Uran (planet) · Uran (planet) in Vrtilna doba · Poglej več »

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Seznam astronomskih vsebin in Venera · Venera in Vrtilna doba · Poglej več »

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Seznam astronomskih vsebin in Vzvratno gibanje · Vrtilna doba in Vzvratno gibanje · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Seznam astronomskih vsebin in Zemlja · Vrtilna doba in Zemlja · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Seznam astronomskih vsebin in Zvezda · Vrtilna doba in Zvezda · Poglej več »