Kazalo
39 odnosi: Dopplerjev pojav, Galaksija, Gibanje, Gravitacijska anomalija (fizika), Hitrost, Hubblov zakon, Infrardeče valovanje, Infrardeči astronomski observatorij, Jata galaksij, Kentaver (ozvezdje), Krajevna skupina, Lega, Masa, Meter na sekundo, Mikrovalovi, Nebo, Ozvezdje, Prasevanje, Prostor, Radijski valovi, Razdalja, Rdeči premik, Rimska cesta (galaksija), Simetrija, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektralna črta, Srednja vrednost, Svetloba, Svetlobno leto, Točka, Trk, Valovna dolžina, Vesoljska sonda, Vesoljski prostor, Vodik, Vodna kača (ozvezdje), 1986, 1989, 1990.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1986
Dopplerjev pojav
Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.
Poglej Veliki Atraktor in Dopplerjev pojav
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Veliki Atraktor in Galaksija
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Veliki Atraktor in Gibanje
Gravitacijska anomalija (fizika)
kvintiprostoru izhajajo iz enozančnih trikotnih Feynmanovih diagramov Gravitacijska anomalija je v teoretični fiziki primer anomalije, kvantnomehanski pojav, po navadi enozančni diagram, ki ovrže splošno kovariantnost splošne teorije relativnosti združeno z nekaterimi drugimi polji.
Poglej Veliki Atraktor in Gravitacijska anomalija (fizika)
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Veliki Atraktor in Hitrost
Hubblov zakon
Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.
Poglej Veliki Atraktor in Hubblov zakon
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Veliki Atraktor in Infrardeče valovanje
Infrardeči astronomski observatorij
Observatorij IRAS Infrardeči astronomski observatorij ali IRAS je bil prvi vesoljski observatorij, ki je v območju infrardečega sevanja opazoval celotno nebo.
Poglej Veliki Atraktor in Infrardeči astronomski observatorij
Jata galaksij
Jata galaksij Abell 2744. Jata galaksij (ali galaktična jata) je gravitacijsko vezana združba, v kateri je več deset pa do več sto galaksij.
Poglej Veliki Atraktor in Jata galaksij
Kentaver (ozvezdje)
Kentaver je svetlo južno ozvezdje in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Veliki Atraktor in Kentaver (ozvezdje)
Krajevna skupina
Članica Krajevne skupine, nepravilna galaksija Sekstant A je oddaljena 4,3 milijona svetlobnih let. Krajévna skupína (tudi Lokálna játa/~) je skupina galaksij, ki med drugim vključuje tudi Mlečno cesto.
Poglej Veliki Atraktor in Krajevna skupina
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Veliki Atraktor in Lega
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Veliki Atraktor in Masa
Meter na sekundo
Méter na sekúndo (oznaka m/s) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za hitrost.
Poglej Veliki Atraktor in Meter na sekundo
Mikrovalovi
telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).
Poglej Veliki Atraktor in Mikrovalovi
Nebo
Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.
Poglej Veliki Atraktor in Nebo
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Veliki Atraktor in Ozvezdje
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Veliki Atraktor in Prasevanje
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Veliki Atraktor in Prostor
Radijski valovi
Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.
Poglej Veliki Atraktor in Radijski valovi
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Veliki Atraktor in Razdalja
Rdeči premik
Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.
Poglej Veliki Atraktor in Rdeči premik
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Veliki Atraktor in Rimska cesta (galaksija)
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Veliki Atraktor in Simetrija
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Veliki Atraktor in Spekter elektromagnetnega valovanja
Spektralna črta
Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure.
Poglej Veliki Atraktor in Spektralna črta
Srednja vrednost
Srédnja vrédnost je v matematiki vrednost, ki se nanaša na osrednjo težnjo niza podatkov.
Poglej Veliki Atraktor in Srednja vrednost
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Veliki Atraktor in Svetloba
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Veliki Atraktor in Svetlobno leto
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Veliki Atraktor in Točka
Trk
Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.
Poglej Veliki Atraktor in Trk
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Veliki Atraktor in Valovna dolžina
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Poglej Veliki Atraktor in Vesoljska sonda
Vesoljski prostor
Vesoljski prostor (ali zunanji prostor ali ozunje) ali tudi kar vesolje predstavlja relativno prazna območja Vesolja zunaj območij ubežnih hitrosti nebesnih teles.
Poglej Veliki Atraktor in Vesoljski prostor
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Veliki Atraktor in Vodik
Vodna kača (ozvezdje)
Vodna kača ali latinsko Hydra je največje ozvezdje po površini (1303 kvadratnih stopinj) po razkosanju Ladje Argo na tri dele in tudi eno najdaljših (razteza se od Raka in Malega psa do Tehtnice).
Poglej Veliki Atraktor in Vodna kača (ozvezdje)
1986
Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Veliki Atraktor in 1986
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Veliki Atraktor in 1989
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Veliki Atraktor in 1990
Glej tudi
Astronomska telesa, odkrita leta 1986
Prav tako znan kot Veliki Privlačevalec.