Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Infrardeči astronomski observatorij

Index Infrardeči astronomski observatorij

Observatorij IRAS Infrardeči astronomski observatorij ali IRAS je bil prvi vesoljski observatorij, ki je v območju infrardečega sevanja opazoval celotno nebo.

Kazalo

  1. 30 odnosi: Apolonski asteroid, Asteroid, Boeing 747, Daljnogled, Helij, Infrardeče valovanje, Komet, Komet Hartley-IRAS, Komet IRAS, Komet Tempel 2, Kotna stopinja, Ločljivost, Meter, Mikro, NASA, Nizozemska, Valovna dolžina, Vesoljski observatorij, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zemlja, 11. oktober, 1983, 1995, 2003, 2006, 22. november, 23. avgust, 25. januar, 31. avgust.

  2. Astronomski opazovalni projekti
  3. Vesoljski daljnogledi

Apolonski asteroid

Apolonski asteroid (tudi Apolonec) je član skupine Zemlji bližnjih asteroidov (NEAs).

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in Apolonski asteroid

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in Asteroid

Boeing 747

Prva različica Boeinga 747 v oznakah prvega operaterja, letalske družbe Pan Am Boeing 747 je prvo širokotrupno letalo v zgodovini letalstva, potniško in transportno letalo, pogosto poimenovano tudi Jumbo Jet.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in Boeing 747

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in Daljnogled

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in Helij

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in Infrardeče valovanje

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in Komet

Komet Hartley-IRAS

Komet Hartley-IRAS ali 161P/Hartley-IRAS je periodični komet z obhodno dobo okoli 21,4 let.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in Komet Hartley-IRAS

Komet IRAS

Komet IRAS (uradna oznaka je 126P/IRAS) je periodični komet z obhodno dobo okoli 13,4 let.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in Komet IRAS

Komet Tempel 2

Komet Tempel 2 (uradna oznaka je 10P/Tempel) je periodični komet z obhodno dobo 5,4 let.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in Komet Tempel 2

Kotna stopinja

Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in Kotna stopinja

Ločljivost

Ločljívost ima več pomenov.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in Ločljivost

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in Meter

Mikro

Mikro (okrajšava μ, grška črka mi) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-6.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in Mikro

NASA

National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in NASA

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in Nizozemska

Valovna dolžina

Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in Valovna dolžina

Vesoljski observatorij

Zemlje. elektromagnetnega valovanja. Vesoljski observatorij (tudi vesoljski daljnogled) je naprava (umetni satelit), ki se nahaja v vesoljskem prostoru in se uporablja za opazovanje planetov, galaksij in drugih nebesnih teles.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in Vesoljski observatorij

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in Združene države Amerike

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in Zemlja

11. oktober

11.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in 11. oktober

1983

1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in 1983

1995

1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in 1995

2003

2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in 2003

2006

2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in 2006

22. november

22.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in 22. november

23. avgust

23.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in 23. avgust

25. januar

25.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in 25. januar

31. avgust

31.

Poglej Infrardeči astronomski observatorij in 31. avgust

Glej tudi

Astronomski opazovalni projekti

Vesoljski daljnogledi

Prav tako znan kot IRAS.