Kazalo
21 odnosi: Astronomska enota, Avstralija, Dan, Enckejeva družina kometov, Infrardeče valovanje, Infrardeči astronomski observatorij, Julijanski dan, Julijansko leto, Komet, Komet LINEAR 43, Komet Siding Spring 2, Observatorij, Seznam periodičnih kometov, 1983, 20. junij, 2000, 2005, 2026, 27. november, 4. november, 9. marec.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1983
- Halleyjeva družina kometov
- Periodični kometi
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Komet Hartley-IRAS in Astronomska enota
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Komet Hartley-IRAS in Avstralija
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Komet Hartley-IRAS in Dan
Enckejeva družina kometov
Enckejeva družina kometov ali Enckejev tip kometa je skupina kometov, ki imajo naslednje lastnosti.
Poglej Komet Hartley-IRAS in Enckejeva družina kometov
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Komet Hartley-IRAS in Infrardeče valovanje
Infrardeči astronomski observatorij
Observatorij IRAS Infrardeči astronomski observatorij ali IRAS je bil prvi vesoljski observatorij, ki je v območju infrardečega sevanja opazoval celotno nebo.
Poglej Komet Hartley-IRAS in Infrardeči astronomski observatorij
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej Komet Hartley-IRAS in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej Komet Hartley-IRAS in Julijansko leto
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Komet Hartley-IRAS in Komet
Komet LINEAR 43
Komet LINEAR 43 ali 160P/LINEAR je periodični komet z obhodno dobo okoli 7,5 let.
Poglej Komet Hartley-IRAS in Komet LINEAR 43
Komet Siding Spring 2
Komet Siding Spring 2 ali 162P/Siding Spring je periodični komet z obhodno dobo okoli 5,3 let.
Poglej Komet Hartley-IRAS in Komet Siding Spring 2
Observatorij
Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.
Poglej Komet Hartley-IRAS in Observatorij
Seznam periodičnih kometov
Kot periodični kometi se obravnavajo tisti kometi, ki imajo obhodno dobo manjšo od 200 let ali pa tisti, ki so jih opazovali pri več kot enem prehodu prisončja.
Poglej Komet Hartley-IRAS in Seznam periodičnih kometov
1983
1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Komet Hartley-IRAS in 1983
20. junij
20.
Poglej Komet Hartley-IRAS in 20. junij
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Komet Hartley-IRAS in 2000
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Komet Hartley-IRAS in 2005
2026
2026 (MMXXVI) bo navadno leto, ki se bo po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Komet Hartley-IRAS in 2026
27. november
27.
Poglej Komet Hartley-IRAS in 27. november
4. november
4.
Poglej Komet Hartley-IRAS in 4. november
9. marec
9.
Poglej Komet Hartley-IRAS in 9. marec