Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Friedrich Wilhelm Bessel in Seznam astronomskih vsebin
Friedrich Wilhelm Bessel in Seznam astronomskih vsebin še 67 stvari v skupni (v Unijapedija): Aberacija, Alfa Kentavra, Alvan Graham Clark, Asteroid, Asteroidni pas, Astrometrija, Astronom, Astronomija, Bela pritlikavka, Besslova funkcija, Carl Friedrich Gauss, Elipsa, Elipsoid, Epoha (astronomija), Friedrich Georg Wilhelm von Struve, Friedrich Wilhelm August Argelander, Gibanje, Giuseppe Piazzi, Halleyjev komet, Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, Heliometer, Isaac Newton, James Bradley, Johannes Kepler, John Couch Adams, Jupiter, Kentaver (ozvezdje), Komet, Kraljeva astronomska družba, Krater (razločitev), ..., Kroženje, Labod (ozvezdje), Lastno gibanje, Lega, Lira (ozvezdje), Luna, Masa, Meter, Neevklidska geometrija, Neptun, Nikolaj Kopernik, Nutacija, Observatorij, Osončje, Paralaksa, Pierre-Simon Laplace, Planet, Planet X, Precesija, Saturn, Sirij, Sonce, Svetloba, Svetlobno leto, Težnost, Thomas Harriot, Thomas James Henderson, Tir, Uran (planet), Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Vega (zvezda), Vesolje, Wilhelm Wolff Beer, Zemlja, Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe, Zvezda, Zvezdni katalog. Razširi indeks (37 več) »
Aberacija
Aberácija (latinsko ab - iz ali stran + errare - bloditi, aberratio - odklon, odmaknitev).
Aberacija in Friedrich Wilhelm Bessel · Aberacija in Seznam astronomskih vsebin ·
Alfa Kentavra
Alfa Kentavra (α Kentavra / α Cen), znana tudi kot Rigil Kentaurus, Rigil Kent ali Toliman, je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Kentavra.
Alfa Kentavra in Friedrich Wilhelm Bessel · Alfa Kentavra in Seznam astronomskih vsebin ·
Alvan Graham Clark
Alvan Graham Clark, ameriški astronom in optik, * 10. julij 1832, Fall River, Massachusetts, ZDA, † 9. junij 1897, Cambridge, Massachusetts.
Alvan Graham Clark in Friedrich Wilhelm Bessel · Alvan Graham Clark in Seznam astronomskih vsebin ·
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Asteroid in Friedrich Wilhelm Bessel · Asteroid in Seznam astronomskih vsebin ·
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Asteroidni pas in Friedrich Wilhelm Bessel · Asteroidni pas in Seznam astronomskih vsebin ·
Astrometrija
Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.
Astrometrija in Friedrich Wilhelm Bessel · Astrometrija in Seznam astronomskih vsebin ·
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Astronom in Friedrich Wilhelm Bessel · Astronom in Seznam astronomskih vsebin ·
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Friedrich Wilhelm Bessel · Astronomija in Seznam astronomskih vsebin ·
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Bela pritlikavka in Friedrich Wilhelm Bessel · Bela pritlikavka in Seznam astronomskih vsebin ·
Besslova funkcija
Besslove funkcije (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo: Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.
Besslova funkcija in Friedrich Wilhelm Bessel · Besslova funkcija in Seznam astronomskih vsebin ·
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Carl Friedrich Gauss in Friedrich Wilhelm Bessel · Carl Friedrich Gauss in Seznam astronomskih vsebin ·
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Elipsa in Friedrich Wilhelm Bessel · Elipsa in Seznam astronomskih vsebin ·
Elipsoid
Elipsoid z osmi ''(a, b, c).
Elipsoid in Friedrich Wilhelm Bessel · Elipsoid in Seznam astronomskih vsebin ·
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Epoha (astronomija) in Friedrich Wilhelm Bessel · Epoha (astronomija) in Seznam astronomskih vsebin ·
Friedrich Georg Wilhelm von Struve
Friedrich Georg Wilhelm von Struve (Vasilij Jakovlevič Struve), nemško-ruski astronom in geodet, * 15. april 1793, Altona, Schleswig-Holstein, Nemčija, tedaj del Danske, † 23. november (11. november, ruski koledar) 1864, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija).
Friedrich Georg Wilhelm von Struve in Friedrich Wilhelm Bessel · Friedrich Georg Wilhelm von Struve in Seznam astronomskih vsebin ·
Friedrich Wilhelm August Argelander
Friedrich Wilhelm August Argelander, nemški astronom, * 22. marec 1799, Memel, Vzhodna Prusija, (sedaj Klajpeda, Litva), † 17. februar 1875, Bonn, Nemčija.
Friedrich Wilhelm August Argelander in Friedrich Wilhelm Bessel · Friedrich Wilhelm August Argelander in Seznam astronomskih vsebin ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Friedrich Wilhelm Bessel in Gibanje · Gibanje in Seznam astronomskih vsebin ·
Giuseppe Piazzi
Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.
Friedrich Wilhelm Bessel in Giuseppe Piazzi · Giuseppe Piazzi in Seznam astronomskih vsebin ·
Halleyjev komet
Nasinim Kuiperjevim zračnim observatorijem Halleyjev komet z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju.
Friedrich Wilhelm Bessel in Halleyjev komet · Halleyjev komet in Seznam astronomskih vsebin ·
Heinrich Wilhelm Mathias Olbers
Heinrich Wilhelm Mathias Olbers (tudi Matthaus, Matthäus), nemški astronom, zdravnik in fizik, * 11. oktober 1758, Arbergen pri Bremnu, Nemčija, † 2. marec 1840, Bremen.
Friedrich Wilhelm Bessel in Heinrich Wilhelm Mathias Olbers · Heinrich Wilhelm Mathias Olbers in Seznam astronomskih vsebin ·
Heliometer
Kuffnerjevem observatoriju na Dunaju Razdeljena leča na dva dela Sončevega diska Heliometér (hḗlios – Sonce +: métron – meritev) je merilna priprava izvirno skonstruirana za merjenje sprememb Sončevega premera v različnih letnih časih med letom, predvsem v apsidnih točkah, prisončju in odsončju.
Friedrich Wilhelm Bessel in Heliometer · Heliometer in Seznam astronomskih vsebin ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Friedrich Wilhelm Bessel in Isaac Newton · Isaac Newton in Seznam astronomskih vsebin ·
James Bradley
James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.
Friedrich Wilhelm Bessel in James Bradley · James Bradley in Seznam astronomskih vsebin ·
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Friedrich Wilhelm Bessel in Johannes Kepler · Johannes Kepler in Seznam astronomskih vsebin ·
John Couch Adams
John Couch Adams, FRS, angleški astronom in matematik, * 5. junij 1819, Laneast pri Launcestonu, grofija Cornwall, Anglija, † 21. januar 1892, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Friedrich Wilhelm Bessel in John Couch Adams · John Couch Adams in Seznam astronomskih vsebin ·
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Friedrich Wilhelm Bessel in Jupiter · Jupiter in Seznam astronomskih vsebin ·
Kentaver (ozvezdje)
Kentaver je svetlo južno ozvezdje in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Friedrich Wilhelm Bessel in Kentaver (ozvezdje) · Kentaver (ozvezdje) in Seznam astronomskih vsebin ·
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Friedrich Wilhelm Bessel in Komet · Komet in Seznam astronomskih vsebin ·
Kraljeva astronomska družba
Vhod v stavbo Kraljeve astronomske družbe v zahodnem krilu Burlington Housea na Piccadillyju v Londonu Kraljeva astronomska družba (izvirno angleško Royal Astronomical Society, kratica RAS) je strokovno združenje, ki so jo ustanovili leta 1820 kot Astronomsko društvo iz Londona (Astronomical Society of London), z namenom podpreti astronomska raziskovanja.
Friedrich Wilhelm Bessel in Kraljeva astronomska družba · Kraljeva astronomska družba in Seznam astronomskih vsebin ·
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Friedrich Wilhelm Bessel in Krater (razločitev) · Krater (razločitev) in Seznam astronomskih vsebin ·
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Friedrich Wilhelm Bessel in Kroženje · Kroženje in Seznam astronomskih vsebin ·
Labod (ozvezdje)
Labod je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Friedrich Wilhelm Bessel in Labod (ozvezdje) · Labod (ozvezdje) in Seznam astronomskih vsebin ·
Lastno gibanje
Barnardove zvezde kaže lego vsakih 5 let v odbdobju med 1985 in 2005 Lástno gíbanje zvezde je meritev spremembe njene lege na nebu skozi časovno obdobje, ko se izključijo vsa nelastna gibanja.
Friedrich Wilhelm Bessel in Lastno gibanje · Lastno gibanje in Seznam astronomskih vsebin ·
Lega
Léga ima več pomenov.
Friedrich Wilhelm Bessel in Lega · Lega in Seznam astronomskih vsebin ·
Lira (ozvezdje)
Lira je majhno ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Friedrich Wilhelm Bessel in Lira (ozvezdje) · Lira (ozvezdje) in Seznam astronomskih vsebin ·
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Friedrich Wilhelm Bessel in Luna · Luna in Seznam astronomskih vsebin ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Friedrich Wilhelm Bessel in Masa · Masa in Seznam astronomskih vsebin ·
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Friedrich Wilhelm Bessel in Meter · Meter in Seznam astronomskih vsebin ·
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Friedrich Wilhelm Bessel in Neevklidska geometrija · Neevklidska geometrija in Seznam astronomskih vsebin ·
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Friedrich Wilhelm Bessel in Neptun · Neptun in Seznam astronomskih vsebin ·
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Friedrich Wilhelm Bessel in Nikolaj Kopernik · Nikolaj Kopernik in Seznam astronomskih vsebin ·
Nutacija
Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.
Friedrich Wilhelm Bessel in Nutacija · Nutacija in Seznam astronomskih vsebin ·
Observatorij
Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.
Friedrich Wilhelm Bessel in Observatorij · Observatorij in Seznam astronomskih vsebin ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Friedrich Wilhelm Bessel in Osončje · Osončje in Seznam astronomskih vsebin ·
Paralaksa
Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.
Friedrich Wilhelm Bessel in Paralaksa · Paralaksa in Seznam astronomskih vsebin ·
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Friedrich Wilhelm Bessel in Pierre-Simon Laplace · Pierre-Simon Laplace in Seznam astronomskih vsebin ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Friedrich Wilhelm Bessel in Planet · Planet in Seznam astronomskih vsebin ·
Planet X
Planet X je domnevni planet za Plutonom.
Friedrich Wilhelm Bessel in Planet X · Planet X in Seznam astronomskih vsebin ·
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Friedrich Wilhelm Bessel in Precesija · Precesija in Seznam astronomskih vsebin ·
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Friedrich Wilhelm Bessel in Saturn · Saturn in Seznam astronomskih vsebin ·
Sirij
HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.
Friedrich Wilhelm Bessel in Sirij · Seznam astronomskih vsebin in Sirij ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Friedrich Wilhelm Bessel in Sonce · Seznam astronomskih vsebin in Sonce ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Friedrich Wilhelm Bessel in Svetloba · Seznam astronomskih vsebin in Svetloba ·
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Friedrich Wilhelm Bessel in Svetlobno leto · Seznam astronomskih vsebin in Svetlobno leto ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Friedrich Wilhelm Bessel in Težnost · Seznam astronomskih vsebin in Težnost ·
Thomas Harriot
Thomas Harriot (tudi Hariot ali Harriott), angleški matematik in astronom, * 1560, Oxford, Anglija, † 2. julij 1621, London.
Friedrich Wilhelm Bessel in Thomas Harriot · Seznam astronomskih vsebin in Thomas Harriot ·
Thomas James Henderson
Thomas James Henderson, škotski astronom, * 28. december 1798, Dundee, Angus, Škotska, † 23. november 1844, Edinburgh.
Friedrich Wilhelm Bessel in Thomas James Henderson · Seznam astronomskih vsebin in Thomas James Henderson ·
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Friedrich Wilhelm Bessel in Tir · Seznam astronomskih vsebin in Tir ·
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Friedrich Wilhelm Bessel in Uran (planet) · Seznam astronomskih vsebin in Uran (planet) ·
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Friedrich Wilhelm Bessel in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Seznam astronomskih vsebin in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Vega (zvezda)
Vega (α Lyr, α Lyrae, Alfa Lire) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Lire, 5.
Friedrich Wilhelm Bessel in Vega (zvezda) · Seznam astronomskih vsebin in Vega (zvezda) ·
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Friedrich Wilhelm Bessel in Vesolje · Seznam astronomskih vsebin in Vesolje ·
Wilhelm Wolff Beer
Wilhelm Wolff Beer, nemški poslovnež in ljubiteljski astronom, * 4. januar 1797, Berlin, Nemčija, † 27. marec 1850, Berlin.
Friedrich Wilhelm Bessel in Wilhelm Wolff Beer · Seznam astronomskih vsebin in Wilhelm Wolff Beer ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Friedrich Wilhelm Bessel in Zemlja · Seznam astronomskih vsebin in Zemlja ·
Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe
Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe (izvirno) je najvišja znanstvena nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva astronomska družba (RAS) iz Londona.
Friedrich Wilhelm Bessel in Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe · Seznam astronomskih vsebin in Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Friedrich Wilhelm Bessel in Zvezda · Seznam astronomskih vsebin in Zvezda ·
Zvezdni katalog
1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.
Friedrich Wilhelm Bessel in Zvezdni katalog · Seznam astronomskih vsebin in Zvezdni katalog ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Friedrich Wilhelm Bessel in Seznam astronomskih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Friedrich Wilhelm Bessel in Seznam astronomskih vsebin
Primerjava med Friedrich Wilhelm Bessel in Seznam astronomskih vsebin
Friedrich Wilhelm Bessel 105 odnose, medtem ko je Seznam astronomskih vsebin 2175. Saj imajo skupno 67, indeks Jaccard je 2.94% = 67 / (105 + 2175).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Friedrich Wilhelm Bessel in Seznam astronomskih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
