Kazalo
47 odnosi: Altona, Anglija, Astronom, Astronomska enota, Berlin, Charles-Eugène Delaunay, Copleyjeva medalja, Danci, Danska, Francoska akademija znanosti, Friedrich Georg Wilhelm von Struve, Friedrich Wilhelm Bessel, Gibanje, Heinrich Christian Schumacher, Johann Franz Encke, Jupiter, Kaliningrad, Komet, Kraljeva astronomska družba, Kraljeva družba, Kraljevi observatorij Greenwich, Krater (razločitev), London, Luna, Meter, Nebesno telo, Nemčija, Nemci, Observatorij, Paralaksa, Pariz, Saturn, Sekunda, Simon Newcomb, Sonce, Stoletje, Tartu, Tobias Mayer, Urar, Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe, Zlatar, Znanost, 1795, 1842, 1874, 28. marec, 8. december.
- Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
- Prejemniki Copleyjeve medalje
- Prejemniki Zlate medalje Kraljeve astronomske družbe
- Rojeni leta 1795
- Tuji člani Kraljeve družbe
Altona
Altona je lahko:; Astronomija.
Poglej Peter Andreas Hansen in Altona
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Peter Andreas Hansen in Anglija
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Peter Andreas Hansen in Astronom
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Peter Andreas Hansen in Astronomska enota
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Peter Andreas Hansen in Berlin
Charles-Eugène Delaunay
Charles-Eugène Delaunay, francoski astronom in matematik, * 9. april 1816, Lusigny-sur-Barse, Francija, † 5. avgust 1872, pri Cherbourgu, Normandija, Francija.
Poglej Peter Andreas Hansen in Charles-Eugène Delaunay
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Poglej Peter Andreas Hansen in Copleyjeva medalja
Danci
Danci so skandinavski (severnogermanski) narod, ki živi na področju Danske, Ferskih otokov in Grenlandije; večja manjšina je v Nemčiji.
Poglej Peter Andreas Hansen in Danci
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Peter Andreas Hansen in Danska
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Poglej Peter Andreas Hansen in Francoska akademija znanosti
Friedrich Georg Wilhelm von Struve
Friedrich Georg Wilhelm von Struve (Vasilij Jakovlevič Struve), nemško-ruski astronom in geodet, * 15. april 1793, Altona, Schleswig-Holstein, Nemčija, tedaj del Danske, † 23. november (11. november, ruski koledar) 1864, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija).
Poglej Peter Andreas Hansen in Friedrich Georg Wilhelm von Struve
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Poglej Peter Andreas Hansen in Friedrich Wilhelm Bessel
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Peter Andreas Hansen in Gibanje
Heinrich Christian Schumacher
Heinrich Christian Schumacher, nemški astronom in geodet, * 3. september 1780, Bramstedt, Holstein, Nemčija, † 28. december 1850, Altona, Hamburg, Nemčija.
Poglej Peter Andreas Hansen in Heinrich Christian Schumacher
Johann Franz Encke
Johann Franz Friedrich Encke, nemški častnik in astronom, * 23. september 1791, Hamburg, Nemčija, † 26. avgust 1865, Spandau pri Berlinu, Nemčija.
Poglej Peter Andreas Hansen in Johann Franz Encke
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Peter Andreas Hansen in Jupiter
Kaliningrad
Satelitska slika Kaliningrada Kaliningrad (do leta 1945 poznano po nemškem imenu Königsberg, in nato za kratek čas kot Kjonigsberg/Кёнигсберг) je pristaniško mesto in upravno središče ruske eksklave Kaliningrajske oblasti, ki leži med Poljsko in Litvo ob Baltskem morju.
Poglej Peter Andreas Hansen in Kaliningrad
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Peter Andreas Hansen in Komet
Kraljeva astronomska družba
Vhod v stavbo Kraljeve astronomske družbe v zahodnem krilu Burlington Housea na Piccadillyju v Londonu Kraljeva astronomska družba (izvirno angleško Royal Astronomical Society, kratica RAS) je strokovno združenje, ki so jo ustanovili leta 1820 kot Astronomsko društvo iz Londona (Astronomical Society of London), z namenom podpreti astronomska raziskovanja.
Poglej Peter Andreas Hansen in Kraljeva astronomska družba
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Peter Andreas Hansen in Kraljeva družba
Kraljevi observatorij Greenwich
Kraljevi observatorij Greenwich. Na vrhu Osmerokotne sobe je vidna časovna krogla. Prvo časovno kroglo v observatoriju je leta 1833 namestil kraljevi astronom John Pond. Kraljevi observatorij Greenwich Vzhodnem Sussexu Kraljevi observatorij Greenwich (izvirno (nekdaj Royal Greenwich Observatory ali RGO); koda IAU 000) je observatorij, ki ga je leta 1675 ustanovil kralj Karl II.
Poglej Peter Andreas Hansen in Kraljevi observatorij Greenwich
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Poglej Peter Andreas Hansen in Krater (razločitev)
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Peter Andreas Hansen in London
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Peter Andreas Hansen in Luna
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Peter Andreas Hansen in Meter
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Peter Andreas Hansen in Nebesno telo
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Peter Andreas Hansen in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Peter Andreas Hansen in Nemci
Observatorij
Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.
Poglej Peter Andreas Hansen in Observatorij
Paralaksa
Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.
Poglej Peter Andreas Hansen in Paralaksa
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Peter Andreas Hansen in Pariz
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Peter Andreas Hansen in Saturn
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Peter Andreas Hansen in Sekunda
Simon Newcomb
Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.
Poglej Peter Andreas Hansen in Simon Newcomb
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Peter Andreas Hansen in Sonce
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Poglej Peter Andreas Hansen in Stoletje
Tartu
Tartu (estonska izgovorjava:, južnoestonsko Tarto; (zastarelo: Tarbatu, Dorpat, Dorpt, Derpt, Jurjev) je drugo največje mesto v Estoniji, po estonski politični in finančni prestolnici Talinu. Je 186 kilometrov jugovzhodno od Talina in 245 kilometrov severovzhodno od Rige, glavnega mesta Latvije. Od poletne počitniške prestolnice Estonije Pärnu na zahodu je oddaljen 176 kilometrov, najhitrejša pot z avtom pa je skozi Viljandi in Kilingi-Nõmme.
Poglej Peter Andreas Hansen in Tartu
Tobias Mayer
Tobias Mayer, nemški astronom, matematik, kartograf in fizik, * 17. februar 1723, Marbach na Neckarju, pri Stuttgartu, Württemberg, Nemčija, † 20. februar 1762, Göttingen, Nemčija.
Poglej Peter Andreas Hansen in Tobias Mayer
Urar
Izvesek urarja v Mariboru Urar je strokovnjak, ki izdeluje, popravlja in izboljšuje ure.
Poglej Peter Andreas Hansen in Urar
Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe
Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe (izvirno) je najvišja znanstvena nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva astronomska družba (RAS) iz Londona.
Poglej Peter Andreas Hansen in Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe
Zlatar
Zlatar je kovinar, ki obdeluje zlato.
Poglej Peter Andreas Hansen in Zlatar
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Peter Andreas Hansen in Znanost
1795
1795 (MDCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Peter Andreas Hansen in 1795
1842
1842 (MDCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Peter Andreas Hansen in 1842
1874
1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Peter Andreas Hansen in 1874
28. marec
28.
Poglej Peter Andreas Hansen in 28. marec
8. december
8.
Poglej Peter Andreas Hansen in 8. december