Kazalo
50 odnosi: Andromeda (ozvezdje), Astronom, Astronomija, Astronomsko telo, Bela pritlikavka, Daljnogled, Dvojna zvezda, Fotometrija, Galaksija, Herman Potočnik, Hrvaščina, Hrvaška, Hrvati, Istra, Kefeidna spremenljivka, Kvazar, Meglica, Meteor, Meteorit, Milimeter, Navidezni sij, Planetarna meglica, Plomin, Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor, Pulj, Reka, Hrvaška, Rimska cesta (galaksija), Rudarstvo, Severna krona (ozvezdje), Seznam hrvaških astronomov, Sonce, Spika (revija), Spremenljivka (zvezda), Supernova, Svetlobno onesnaženje, Vesolje, Zagreb, Zvezda, Zvezdna kopica, 1929, 1964, 1982, 1988, 1989, 1990, 1999, 2000, 2002, 2004, 2006.
Andromeda (ozvezdje)
Andromeda je eno izmed 48 ozvezdij, ki jih je določil grško-rimski astronom Ptolemaj, in se tudi danes prišteva k 88 sodobnim ozvezdjem.
Poglej Marino Fonović in Andromeda (ozvezdje)
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Marino Fonović in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Marino Fonović in Astronomija
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Marino Fonović in Astronomsko telo
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Poglej Marino Fonović in Bela pritlikavka
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Marino Fonović in Daljnogled
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Poglej Marino Fonović in Dvojna zvezda
Fotometrija
Fotometríja je veja radiometrije, torej vede, ki se ukvarja z merjenjem elektromagnetnega sevanja.
Poglej Marino Fonović in Fotometrija
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Marino Fonović in Galaksija
Herman Potočnik
Herman Potočnik (psevdonim Hermann Noordung), slovenski raketni inženir, častnik, pionir kozmonavtike (astronavtike), vesoljskih poletov in tehnologij, * 22. december 1892, Pulj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 27. avgust 1929, Dunaj, Avstrija.
Poglej Marino Fonović in Herman Potočnik
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Marino Fonović in Hrvaščina
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Marino Fonović in Hrvaška
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Marino Fonović in Hrvati
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Marino Fonović in Istra
Kefeidna spremenljivka
Kefeídne spremenljívke ali kefeíde spadajo med spremenljivke in so rumene nadorjakinje v pozni stopnji razvoja.
Poglej Marino Fonović in Kefeidna spremenljivka
Kvazar
Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.
Poglej Marino Fonović in Kvazar
Meglica
HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.
Poglej Marino Fonović in Meglica
Meteor
Kopernikov krater na Luni in številni drugi Meteór (tudi utrinek) je svetla sled, ki jo vidimo ob vstopu v atmosfero v Zemljino ozračje ali v atmosfero drugega nebesnega telesa.
Poglej Marino Fonović in Meteor
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Poglej Marino Fonović in Meteorit
Milimeter
Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).
Poglej Marino Fonović in Milimeter
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Marino Fonović in Navidezni sij
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Marino Fonović in Planetarna meglica
Plomin
Plomin (italijansko: Fianona) je naselje, ki upravno spada pod občino Kršan; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.
Poglej Marino Fonović in Plomin
Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor
Prva izdaja knjige Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor (izvirno v nemščini Das Problem der Befahrung des Weltraums - der Raketen-Motor) je knjiga, ki jo je napisal slovenski znanstvenik Herman Potočnik Noordung.
Poglej Marino Fonović in Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor
Pulj
Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.
Poglej Marino Fonović in Pulj
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Marino Fonović in Reka, Hrvaška
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Marino Fonović in Rimska cesta (galaksija)
Rudarstvo
Rudarstvo je primarna gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s odkrivanjem, izkopom in v večji meri predelovanjem rudnin iz Zemeljske skorje, rudninske žile, grebena ali nahajališča.
Poglej Marino Fonović in Rudarstvo
Severna krona (ozvezdje)
Severna krona je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza. Bilo je tudi eno od Ptolemajevih 48 ozvezdij. Ptolemaj ga je imenoval Krona (Corona). Njene glavne zvezde tvorijo polkrožni lok.
Poglej Marino Fonović in Severna krona (ozvezdje)
Seznam hrvaških astronomov
Seznam hrvaških astronomov.
Poglej Marino Fonović in Seznam hrvaških astronomov
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Marino Fonović in Sonce
Spika (revija)
Spika je slovenska poljudnoznastvena astronomska revija, ki izhaja od leta 1993.
Poglej Marino Fonović in Spika (revija)
Spremenljivka (zvezda)
Rdeča spremenljivka V838 Monocerotis Spremenljívke ali spremenljíve zvézde so zvezde, katerih absolutni izsev se spreminja.
Poglej Marino Fonović in Spremenljivka (zvezda)
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Marino Fonović in Supernova
Svetlobno onesnaženje
avtoceste zaradi povečanja varnosti. Besedna zveza svetlobno onesnaženje pomeni vsak neposreden ali posreden vnos umetne svetlobe v okolje, kar povzroči povečanje naravne osvetljenosti okolja.
Poglej Marino Fonović in Svetlobno onesnaženje
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Marino Fonović in Vesolje
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Marino Fonović in Zagreb
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Marino Fonović in Zvezda
Zvezdna kopica
Herkula Zvézdna kopíca je skupina zvezd, ki jih skupaj veže gravitacija.
Poglej Marino Fonović in Zvezdna kopica
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Marino Fonović in 1929
1964
1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Marino Fonović in 1964
1982
1982 (MCMLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Marino Fonović in 1982
1988
1988 (MCMLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Marino Fonović in 1988
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Marino Fonović in 1989
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Marino Fonović in 1990
1999
1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Marino Fonović in 1999
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Marino Fonović in 2000
2002
2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Marino Fonović in 2002
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Marino Fonović in 2004
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Poglej Marino Fonović in 2006