Kazalo
53 odnosi: Afrika, Angleži, Astronom, Astronomija, Astronomska enota, Azija, Bajt, Daljnogled, Dan, Edmond Halley, Ekliptika, Elipsa, Evropa, Ferdinand Avguštin Hallerstein, Francoska akademija znanosti, Janez Krstnik Schoettl, Jeremiah Horrocks, Johannes Kepler, Julijanski koledar, Kilometer, Kroženje, Lega, Leto, Ljubljana, Luna, Meritev, Merkur, Milimeter, Mlaj (Luna), Nedelja, Palec, Paralaksa, Pariz, Peking, Philippe van Lansberge, Pierre Gassendi, Planet, Pojav, Premer, Premica, Refraktor, Sekunda, Sončev mrk, Sonce, Stoletje, Tir, Točnost in natančnost, Univerzalni koordinirani čas, Venera, Zemlja, ... Razširi indeks (3 več) »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Prehod Venere in Afrika
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Prehod Venere in Angleži
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Prehod Venere in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Prehod Venere in Astronomija
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Prehod Venere in Astronomska enota
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Prehod Venere in Azija
Bajt
Bajt (tudi zlog, byte, oktet) je v računalništvu manjša enota za količino podatkov oziroma velikost pomnilnika.
Poglej Prehod Venere in Bajt
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Prehod Venere in Daljnogled
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Prehod Venere in Dan
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Poglej Prehod Venere in Edmond Halley
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Prehod Venere in Ekliptika
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Poglej Prehod Venere in Elipsa
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Prehod Venere in Evropa
Ferdinand Avguštin Hallerstein
Ferdinand Avguštin pl.
Poglej Prehod Venere in Ferdinand Avguštin Hallerstein
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Poglej Prehod Venere in Francoska akademija znanosti
Janez Krstnik Schoettl
Janez Krstnik Schoettl (tudi Schöttl), slovenski jezuit, matematik in astronom, * 1724, Steyr, avstrijska Štajerska, † 1777.
Poglej Prehod Venere in Janez Krstnik Schoettl
Jeremiah Horrocks
Jeremiah Horrocks (latinizirano Horrox, tudi Horrock), angleški astronom in matematik, * 1618, Toxteth Park pri Liverpoolu, sedaj v Merseysideu, grofija Lancashire, Anglija, † 3. januar 1641, Toxteth Park.
Poglej Prehod Venere in Jeremiah Horrocks
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Poglej Prehod Venere in Johannes Kepler
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Prehod Venere in Julijanski koledar
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Prehod Venere in Kilometer
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Prehod Venere in Kroženje
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Prehod Venere in Lega
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Prehod Venere in Leto
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Prehod Venere in Ljubljana
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Prehod Venere in Luna
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Prehod Venere in Meritev
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Prehod Venere in Merkur
Milimeter
Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).
Poglej Prehod Venere in Milimeter
Mlaj (Luna)
Slika Lune posneta ob približno mlaju. Tedaj je obsevana samo od zvezd in Zemlje. V astronomiji je mlaj ali nova luna prva lunina faza, ko imata Luna in Sonce enako ekliptično dolžino.
Poglej Prehod Venere in Mlaj (Luna)
Nedelja
Nedélja je dan v tednu med soboto in ponedeljkom.
Poglej Prehod Venere in Nedelja
Palec
Pálec ali cóla (angleško inch; pogosta oznaka »"«) je ime več enot za dolžino.
Poglej Prehod Venere in Palec
Paralaksa
Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.
Poglej Prehod Venere in Paralaksa
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Prehod Venere in Pariz
Peking
Peking, je velemesto v severni Kitajski, glavno mesto Ljudske republike Kitajske.
Poglej Prehod Venere in Peking
Philippe van Lansberge
Philippe van Lansberge, nizozemski astronom, * 25. avgust 1561, Gent (sedaj Belgija), † 8. december 1632, Middelburg, Nizozemska.
Poglej Prehod Venere in Philippe van Lansberge
Pierre Gassendi
Pierre Gassendi, francoski filozof, fizik, matematik in astronom, * 22. januar 1592, Champtercier pri Digneju, Provansa, Francija, † 24. oktober 1655, Pariz.
Poglej Prehod Venere in Pierre Gassendi
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Prehod Venere in Planet
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Prehod Venere in Pojav
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Poglej Prehod Venere in Premer
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Prehod Venere in Premica
Refraktor
palcev), 1921 Refráktor je lečni daljnogled za astronomska opazovanja.
Poglej Prehod Venere in Refraktor
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Prehod Venere in Sekunda
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Poglej Prehod Venere in Sončev mrk
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Prehod Venere in Sonce
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Poglej Prehod Venere in Stoletje
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Prehod Venere in Tir
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Prehod Venere in Točnost in natančnost
Univerzalni koordinirani čas
Univerzalni koordinirani čas (po mešanici francoskega izraza temps universel coordonné in angleškega izraza coordinated universal time se zanj uporablja kratica UTC) je mednarodno sprejet standardni čas.
Poglej Prehod Venere in Univerzalni koordinirani čas
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Prehod Venere in Venera
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Prehod Venere in Zemlja
Zemljepisna dolžina
Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).
Poglej Prehod Venere in Zemljepisna dolžina
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Prehod Venere in 2004
8. junij
8.
Poglej Prehod Venere in 8. junij