Kazalo
55 odnosi: Andromedidi, Asteroid, Asteroidni pas, Astronom, Astronomija, Avstrijci, Avstrijsko cesarstvo, Baron, Benetke, Bielov komet, Charles Messier, Desetletje, Enckejev komet, Francis Baily, Halleyjev komet, Italija, Jean-Louis Pons, Johannes Kepler, Jupiter, Komet, Komet Shoemaker-Levy 9, Krater (razločitev), Luna, Meteor, Napoleon Bonaparte, Nemčija, Orbitalna perioda, Osončje, Pot, Prusija, Seznam avstrijskih astronomov, Sončeva pega, Sonce, Stotnik, Tir, Vesoljski teleskop Hubble, Vojna, Zgodovina, Znanost, 10. november, 16. julij, 1772, 1782, 18. februar, 1805, 1809, 1826, 1846, 1852, 1856, ... Razširi indeks (5 več) »
- Rojeni leta 1782
- Umrli leta 1856
Andromedidi
Andromedidi ali Bielidi (tudi Alfa Andromedidi) so meteorji iz vsakoletnega meteorskega roja.
Poglej Wilhelm von Biela in Andromedidi
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Wilhelm von Biela in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Wilhelm von Biela in Asteroidni pas
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Wilhelm von Biela in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Wilhelm von Biela in Astronomija
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Poglej Wilhelm von Biela in Avstrijci
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Wilhelm von Biela in Avstrijsko cesarstvo
Baron
Baron je nižji plemiški naziv.
Poglej Wilhelm von Biela in Baron
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Wilhelm von Biela in Benetke
Bielov komet
Bielov komet ali Komet Biela (uradna oznaka 3D/Biela) je periodični komet, o katerem obstojajo prvi zapisi iz leta 1772.
Poglej Wilhelm von Biela in Bielov komet
Charles Messier
Charles Messier, francoski astronom, * 26. junij 1730, Badonviller, pokrajina Meurthe-et-Moselle, Francija, † 12. april 1817, Pariz, Francija.
Poglej Wilhelm von Biela in Charles Messier
Desetletje
Desetletje je čas, ki ga zemlja potrebuje, da deset krat obkroži sonce.
Poglej Wilhelm von Biela in Desetletje
Enckejev komet
Enckejev komet ali Komet Encke (uradna oznaka 2P/Encke) je periodični komet, ki obkroži Sonce vsaka tri leta, kar je najkrajša obhodna doba znanih kometov.
Poglej Wilhelm von Biela in Enckejev komet
Francis Baily
Francis Baily, angleški ljubiteljski astronom, * 28. april 1774, Newbury, grofija Berkshire, Anglija, † 30. avgust 1844, London, Anglija.
Poglej Wilhelm von Biela in Francis Baily
Halleyjev komet
Nasinim Kuiperjevim zračnim observatorijem Halleyjev komet z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju.
Poglej Wilhelm von Biela in Halleyjev komet
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Wilhelm von Biela in Italija
Jean-Louis Pons
Jean-Louis Pons, francoski astronom, * 24. december 1761, Peyre, departma Hautes-Alpes, † 14. oktober 1831, Firence, Italija.
Poglej Wilhelm von Biela in Jean-Louis Pons
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Poglej Wilhelm von Biela in Johannes Kepler
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Wilhelm von Biela in Jupiter
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Wilhelm von Biela in Komet
Komet Shoemaker-Levy 9
Slika kometa, ki jo je posnel Hubblov vesoljski daljnogled (HST) 17. maja 1994. Komet Shoemaker-Levy 9 (SL9, formalno D/1993 F2) je bil komet, ki je leta 1994 trčil v Jupiter in tako omogočil prvo neposredno opazovanje trka dveh teles Sončevega sistema (izvzemši Zemljo).
Poglej Wilhelm von Biela in Komet Shoemaker-Levy 9
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Poglej Wilhelm von Biela in Krater (razločitev)
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Wilhelm von Biela in Luna
Meteor
Kopernikov krater na Luni in številni drugi Meteór (tudi utrinek) je svetla sled, ki jo vidimo ob vstopu v atmosfero v Zemljino ozračje ali v atmosfero drugega nebesnega telesa.
Poglej Wilhelm von Biela in Meteor
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Wilhelm von Biela in Napoleon Bonaparte
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Wilhelm von Biela in Nemčija
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Poglej Wilhelm von Biela in Orbitalna perioda
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Wilhelm von Biela in Osončje
Pot
Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.
Poglej Wilhelm von Biela in Pot
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Wilhelm von Biela in Prusija
Seznam avstrijskih astronomov
Seznam avstrijskih astronomov.
Poglej Wilhelm von Biela in Seznam avstrijskih astronomov
Sončeva pega
plazmi. Ta skupina peg se je pomikala po površini septembra 2000 in izginila v nekaj tednih. Simulacija Sončevih peg Johna iz Worcestra. Sónčeva péga je začasno območje na Sončevi površini (fotosferi), kjer je temperatura nižja od okolice in močnejša magnetna dejavnost, ki zavira konvekcijo in tvori področja z nižjo temperaturo.
Poglej Wilhelm von Biela in Sončeva pega
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Wilhelm von Biela in Sonce
Stotnik
Stotnik (angleško Captain, nemško Hauptmann) je častniški čin; v mornarici mu ustreza naziv poročnik bojne ladje.
Poglej Wilhelm von Biela in Stotnik
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Wilhelm von Biela in Tir
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Poglej Wilhelm von Biela in Vesoljski teleskop Hubble
Vojna
Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.
Poglej Wilhelm von Biela in Vojna
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Wilhelm von Biela in Zgodovina
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Wilhelm von Biela in Znanost
10. november
10.
Poglej Wilhelm von Biela in 10. november
16. julij
16.
Poglej Wilhelm von Biela in 16. julij
1772
1772 (MDCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Wilhelm von Biela in 1772
1782
1782 (MDCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Wilhelm von Biela in 1782
18. februar
18.
Poglej Wilhelm von Biela in 18. februar
1805
1805 (MDCCCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Wilhelm von Biela in 1805
1809
1809 (MDCCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Wilhelm von Biela in 1809
1826
1826 (MDCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Wilhelm von Biela in 1826
1846
1846 (MDCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Wilhelm von Biela in 1846
1852
1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Wilhelm von Biela in 1852
1856
1856 (MDCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Wilhelm von Biela in 1856
1872
1872 (MDCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Wilhelm von Biela in 1872
19. marec
19.
Poglej Wilhelm von Biela in 19. marec
1994
1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Wilhelm von Biela in 1994
27. februar
27.
Poglej Wilhelm von Biela in 27. februar
8. marec
8.
Poglej Wilhelm von Biela in 8. marec